KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 beatrix's apartment

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
beatrix courson


Število prispevkov : 28
Age : 22
Kraj : marseille, france
france

ObjavljaNaslov sporočila: beatrix's apartment   Čet Jun 28, 2012 4:41 am

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
parker fitzgerald


Število prispevkov : 24
Kraj : liverpool, england

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beatrix's apartment   Čet Jun 28, 2012 8:30 am

    če bi rekel, da ga francozinje niso privlačile, bi se pošteno zlagal. to potrdi tudi dejstvo, da je bil še pred dobrim letom poročen z dekletom francoskega porekla, tja pa se je zavoljo nje tudi preselil in potem še kakšen mesec ali dva vztrajal v praznem stanovanju, ki ga je spominjalo nanjo. umrla je dober teden pred drugo obletnico poroke in mogoče je ravno zaradi tega ločitev od nje bila še toliko hujša. in če bi v tem trenutku izjavil, da je na catherine že popolnoma pozabil, mu ne bi verjel prav nihče. še vedno mu je tu in tam prekrižala misli, tu in tam je pred očmi še vedno iztegnil levico in se zamislil; kako bi bilo, če bi na prstancu še vedno nosil prstan, kako bi bilo, če bi bila njegova visokorasla lepotica še živa. pa ni, in včasih je bilo pač potrebno opomniti samega sebe, da je že zdavnaj čas, da se pomakne stopnico višje. seveda je njegova zapletena življenjska zgodba poznana le bližnji družini, na novo pridobljenim prijateljem (sploh ti na otoku, kamor se je pred mesecem dni preselil, ker je tukaj pač dobil dobro plačano delo) pa se niti sanja ne, da je parker nekoč bil poročen.

    neprespane noči, vinjeno spotikanje na poti domov in vsak dan drugo dekle zavito v njegove rjuhe vsekakor niso bili pokazatelj tega, da je parker sploh kdaj bil pripravljen pomisliti na resno in iskreno zvezo, toda kljub vsemu je bil med dekleti precej priljubljen. nekaj plačanih pijač, večerja v elegantni restavraciji in dober seks, to je tisto kar je ponudil vsaki, če je le bila dovolj privlačna, da jo je med kopico sploh opazil. lahko bi rekel, da je bila beatrix, dekle s katerim je bil zmenjen tokrat, poosebljen sex appeal. ne le, da ga je svetlolaska francoskega porekla neizmerno privlačila, tudi njena osebnost mu ni bila tuja – bila je pravzaprav njegova kopija, če temu lahko tako reče. divja, zgovorna, včasih malo arogantna in polna presenečenj. takšno jo je videl, če le to ni le en izmed njenih številnih obrazov. spoznal jo je v nočnem klubu, bila je drugačna, drugačna od barbik, ki jih je tistega večera kar mrgolelo, in privlačnost, ki se jo je zavedal že takrat, gori še sedaj. sliši se pesniško, ampak če mu je beatrix vsaj za odtenek podobna, bo danes dobil tisto, kar je iskal preteklih nekaj tednov. oblečen tako kot ponavadi, udobno seveda, se je s steklenico vina sprehodil na drug konec mesta (veselilo ga je to, da je kamorkoli lahko prišel peš), beatrix ga je namreč prav danes povabila v njeno kraljestvo. ni vedel kaj naj pričakuje, drobno, zatohlo stanovanje, domače vzdušje v moderno opremljeni hiški na obali, zlomljeno pohištvo in napihljivo blazino za kampiranje? kakorkoli že, upal je, da je postelja vse kar bo danes resnično potreboval.

    prispel je do starejše stavbe, kjer naj bi se nahajalo njeno stanovanje in se ozrl do okna v tretjem nadstropju. pridušena svetloba, ki so jo verjetno oddajale sveče, namesto zaves je okno zakrivala rastlina vzpenjalka, in resnično ga je zanimalo kaj vse se skriva tem oknom. stekel je do njenih vrat, se naslonil na zid in poskušal normalno zadihati, nikakor namreč ni želel dajati napačnega vtisa – bil je namreč vse prej kot nervozen. naslonjen na obok je potrkal na masivna vrata iz oreha in počakal, da se je pred njim narisala njena postava, v pozdrav je privzdignil buteljko in se nasmehnil. »upam, da te bo tole popeljalo nazaj v francijo,« je pomignil na belo vino francoskega porekla, imel pa je občutek, da se bosta še pred tem kratkim miselnim potovanjem zavlekla do njene spalnice. njeno stanovanje je bilo ravno tako nenavadno kot ona, drobceno a neverjetno udobno in praktično, skrbno urejeno in dokaj dobro pospravljeno. »seksi, pozitivna in s smislom za notranji dizajn, bi lahko mogoče naletel še na boljšo kombinacijo?« je začel s svojim šarmantnim osvajanjem, globoko v sebi pa je upal, da bo bea, ne glede na to kako inteligentna je, prijela za vabo.
    Tagged: Beatrix. ;*
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
beatrix courson


Število prispevkov : 28
Age : 22
Kraj : marseille, france
france

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beatrix's apartment   Čet Jun 28, 2012 9:28 am

    počasi in mačje se je sprehajala po stanovanju, ter prižigala sveče, ki so se nahajale na njenih policah, ob tem pa sebi še cigareto, katero je povlekla iz skoraj da polne škatle, namreč oboževala je vonj ko se je cigaretni dim prelival z vrtnicami, vanilijo in sivko. pričakovala je obisk. pa saj ne, da je bilo to kaj redkega pri njej, navsezadnje so te stene najbrž imele več obiskov kot pa bordel, a tega se ni pretirano sramovala. dobila se je s parkerjem, očarljivim mladičem katerega je spoznala zadnjič v klubu, kjer je običajno pijančevala z navideznimi prijatelji in tujci, ki so zahajali na ta otok, na dopust že skoraj tri leta. pa vendar, ta parker ni bil nič posebnega, zaradi česar bi sveče prižigala in se ovijala v njeno najljubšo svilo, vsaj ne na prvi vtis – vendar energija ki si jo dobival je ovijala neko skrivnost, katero bi kot običajna hinavka sicer izkoristila njej v prid, ter sebi v najboljši interes, pa vendar je danes želela le neko pretirano romantično vzdušje, atmosfero ki bi odprla njeno auro, ter mogoče odprla nekaj kar bi lahko rekel da je še ostalo dobrega v njej. če je še sploh ostalo kaj dobrega v njej. ugasnila je cigareto v pepelniku, ter odkorakala znova okoli sobe, kakor da bi plesala sredi ničesar, in nastavila staro zgoščenko od brigitte bardot, ene njenih največjih ikon. ob prvem zvenu francoščine je sicer znova čutila tisto potrebo kako bi morda morala iti nazaj domov, glede na to da že tri leta ni slišala od njenih staršev, navsezadnje ni pustila ne številke, niti ne kraja v katerega je šla. a če je gledala iz nasprotne strani, se sama niti nista toliko trudila da bi zvedela kje je, tako da ji je bilo malo rečeno vseeno. splošno gledano je tako bila nek tujec v družini in niti ni vedela kako bi se odzvala na dejstvo da jima je takrat vzela skoraj da ves denar, ter ju pustila najbrž šokirano od samega dejstva da ju je edina hčera, edina ljubezen in ponos v družini tako ponižal. in kolikor se je zavedala, bi se morala počutiti zares slabo zaradi tega, a nekako se je še tega uspešno izogibala. vedela je, glede na situacije, da se ji bo najbrž vse vrnilo nazaj, a v tem trenutku je mislila le uživati in pozabiti na dejstvo da je slab človek. slabe stvari, slabo mišljenje, vse to jo je krojilo v pošast kakršna je zdaj. a ni še slišala pritožb, vsaj ne zdaj. kar naenkrat pa je slišala trkanje, ki je prihajalo s hodnika. ovila se je v njeno svileno haljo, pod katero je imela čipkasto spodnje perilo in brez sledu črnine in slabe volje odprla vrata ter zazrla končno v parkerjeve oči. »oui,« je rekla ter se s rahlim poljubom zahvalila za belo vino, z lahkotnim gibom pa mu pokazala naj vstopi v njeno stanovanje. opazovala je njegove lahke gibe po stanovanju, in videla je pravzaprav po kar je prišel. navsezadnje, morala je igrati naprej, morala mu je ustreči s pravilnim videzom, kako drugače bi pa lahko prispela tukaj, kjer je zdaj? »ah, mislim da si me že imel s tem vinom, parker. kakorkoli, boš kozarec?«hitro je stopila v kuhinjo, ter iz police vzela dva kar se da podobna kozarca, ter ju skoraj do vrha nalila z belim vinom, ostalo pa dala v hladilnik. »kadiš?« ga je še vprašala, ter avtomatsko vzela iz škatle dve cigareti, ob hitrem gibu pa jo sebi kar prižgala. »kakorkoli, gospodič fitzgerald, slišala sem zanimive stvari o vas. te ostale študentke tudi kar tako povabijo k sebi?« je rekla z nasmeškom, ter mu podala kozarec vina. »in če že, ste isto entuziastični kot pa ste bili pri meni?« počasi se je naslonila k njemu ter se rahlo dotaknila z ustnicami njegovega lica. »hm, bi se rad usedel?« je hitro ponudila, ter privlekla ven stola pred mizo, ob enem pa približala pepelnik. lahko je že videla kako se rdeče zavese odpirajo.

    this is written for the charming parker, and I would just love to add that I love them already, actually :3 I love writing with you again! finally! also, I am listening to lana del rey, for some inspiration


Nazadnje urejal/a beatrix courson Sre Jul 11, 2012 1:12 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
parker fitzgerald


Število prispevkov : 24
Kraj : liverpool, england

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beatrix's apartment   Pet Jun 29, 2012 9:46 am

    prvi poljub, oblečena je bila povsem neprimerno tistemu, kar naj bi ju danes čakalo – preprosto druženje ob kozarcu vina in klepet. seveda sam ni verjel, da se bo večer končal klavrno, v prevodu: brez seksa, že s samo pojavo mu je dala dobro vedeti, da si tega želi tudi sama. lahko bi rekel, da je zadel terno; izmed vseh deklet je izbral ravno njo, simpatično svetlolasko, ki mu je brez pretiranega truda ponudila tisto, na kar je lahko pri drugih le upal. že res, da je včasih imel zaradi tega prav slabo vest, toda tokrat o slednji ni bilo ne duha ne sluha. zavedal se je, da je beatrix drugačna, pravzaprav ne bi bil niti malo presenečen, če bi bila ona tista, ki ga bo izkoristila, pregnala iz stanovanja in nato nikoli več pogledala. ko ga je čutno, ampak vseeno nežno poljubila, mu je levica avtomatsko ušla na njen hrbet in če se mu dekle ne bi izvilo iz objema, bi jo tam verjetno obdržal kar do naslednjega dne. »če bi vedel, da mi imaš za vsako buteljko, ki jo prinesem, namen plačati na ta način, bi s sabo privlekel cel hektoliter,« se je pošalil, čeprav je bilo v tem zopet precej resnice. parker je bil izredno sarkastičen človek in tokrat prvič je imel občutek, da ga na drugi strani ne čakajo gluha ušesa. vedel je, da bo bea na njegove pripombe vedno imela svojo, podobno ironično, repliko, in čeprav je ni poznal dolgo, je bil prepričan, da se o njej niti slučajno ne moti.

    »zakaj misliš, da sem ga sploh prinesel, seveda bom kozarec, ali dva.« vino pri njem sicer ni bilo ravno najbolj priljubljeno, dosti raje je posegel po žganih pijačah, ki so ga na kolena spravile dosti hitreje, toda za enkrat bo tudi vino moralo odgovarjati. »sicer nisem ravno ljubitelj belih vin, no, pa saj tudi rdeča niso moja najljubša, ampak ker je ravno francosko, in če je vse francosko vsaj pol tako dobro kot ti, mi bo verjetno všeč,« je zdrdral, čeprav je to znamko vina dobro poznal. ženina mati je za poročni obred naročila vsaj sto steklenic prav tega, in če pove po pravici, je bilo za njegov okus kar malo prekislo. Seveda, francozi imajo kar se tiče vina poseben okus in zanimalo ga je kaj bo porekla bea. bo podobno kot njegova catherine izrazila navdušenje, ali se bo, ravno tako kot on, nakremžila in iz prašne omare privlekla viski. niti na pamet mu ni prišlo, da bi ji v tem trenutku izdal svoje misli, verjetno bi jo kar malo prestrašil, sploh z dejstvom, da je bil pred dobrim letom dni še poročen moški, po drugi strani pa … zakaj bi to naj bil takšen turn off? njegova žena je preprosto umrla, saj ne, da bi jo varal ali jo zapustil samo brez kakršnega koli pojasnila. ljubil jo je z vsem srcem in dušo, toda po dolgotrajnem trpljenju je bil čas za zabavo, čas za pomik naprej, čas da se parker povzpne po stopnicah navzgor, ne le navzdol, čas da zaživi življenje dvajsetletnika (čeprav so bila ta leta že daleč stran).

    imelo ga je, da bi, ko ga je povprašala o kajenju, rekel ne, toda ker je iz škatlice že povlekla dve cigareti, je lažno prikimal in jo zataknil med ustnici, njej pa pustil, da jo je zanj prižgala. dim mu je prehitro stopil v nosni votlini in domala bi se zadušil, toda kašelj je v sebi nenazadnje le uspel zadržati. kako sramotno bi bilo planiti v hudo pokašljevanje, ki bi ji dalo vedeti, da se je pred minuto zlagal o tako preprosti stvari, kot je kajenje. »kaj, že? en mesec sem tu, pa že govorijo o meni, verjetno imajo za to dober razlog, vsaj upam.« zanimalo ga je kaj si ljudje mislijo o njem, vsekakor pa je upal, da nikdar ne bo naletel na kakšnega znanca, ki bi utegnil novico o njegovi bivši in preminuli ženi raztrobiti po celem otoku. »no, no, resnično želiš, da odgovorim na to vprašanje?« se je zarežal, potem pa nadaljeval v isti sapi. »ne ravno, sicer pa si ti ena izmed prvih, na čigar povabilo sem se dejansko odzval,« ji je poskušal polaskati, prikriti pa dejstvo, da je (odkar je na otoku) spal z vsaj šestimi različnimi dekleti. sprejel je ponujeni stol in zadnjo plat navdušeno naslonil na mehko podložen usnjeni naslanjač, cigareto pa ponesel k ustnicam in dim potegnil globoko vase. požirek vina, dim, požirek vina, dim, in tako dalje, dobrih petnajst minut je trajalo, da se je povsem sprostil in je lahko zlahka rekel: that's it, i'm getting laid tonight.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
beatrix courson


Število prispevkov : 28
Age : 22
Kraj : marseille, france
france

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beatrix's apartment   Sre Jul 11, 2012 12:59 am

    včasih se je lahko prav čudila dejstvu kako pokvarjena je lahko bila in se ni počutila slabo zaradi tega. pa ne zgolj dejstvo da je bila zdaj pretirano pomanjkljivo oblečena, zaradi česar bi jo vsak označil za navadno kurbo ki si išče turiste, domačine, ali kogarkoli pač ki se je nahajal na otoku in je bil dovolj pokvarjen zanjo. vsaka ženska je bila zgrožena glede na to kako se je obnašala, kaj je oblekla in kako je odreagirala v določenih situacijah. a nihče ni vedel njene zgodbe. nihče ni zares vedel zakaj je bila na tem otoku, razen enega domačina ki jo je takrat rešil. nihče ni vedel kaj je že doživljala, in kako vseeno ji je lahko za stvari ki se dogajajo v tem trenutku. preživela je najslabše. mogoče so jo te izkušnje oblikovale v človeka kakršen je zdaj – slab. slabe izkušnje tvorijo slabega človeka, kajne? a zakaj bi se počutila slabo zaradi tega? zakaj bi skrivala del sebe, ki je navsezadnje ležal v njej, ki je bil večno v njej in tudi bo večno v njej, glede na to da bi ga lahko uspešno skrivala kakor vse ostale stvari ki jih je. pa ga ni. bila je pokvarjena. bila je slaba. a se ni počutila slabo zaradi tega, tudi če je sama bila, navsezadnje je bila vse samo ena igra sla in občutkov, dajati napačen vtis ob pravem času, igrati celo življenje. navsezadnje to je bilo njeno življenje.

    tako se je popolnoma brezbrižno obnašala do parkerja. bilo je dejstvo po kar je prišel, po čem je hrepenel. in zakaj mu tega ne bi dala? saj ji nič ni pomenilo več kaj dosti v življenju, niti sama do sebe ni imela več pretiranega spoštovanja, glede na to da tako ni imela gojiti do česar spoštovanje. ni bila ponosna na stvari katere je delala, a bilo je tudi vseeno. »ah, le stežka bi imel toliko denarja, prav tako pa tudi ne vem ali je bila kriva buteljka ali pa si bil samo ti. bolje te poznam kot pa misliš parker,« je smeje dejala ter se izvila iz njegovega objema, zgolj zaradi tega ker ga je hotela malce dražiti. bilo ji je tako vseeno ali jo pofuka zdaj ali eno uro kasneje. »to je bila le vljudnostna fraza katero sem si prebrala v mali knjigi bontona, katero mi je kupila mama. lahko sam spiješ celo steklenico, imam še več takšnih v hladilniku. če želiš, pa seveda ti lahko ponudim viski, glede na to da, oprosti, ampak si prinesel enega najbolj kurčevih francoskih vin ki obstojajo,« je omenila in brezbrižno skomignila z rameni. »kako očarljivo osvajanje, priznam, eno prvih. kakorkoli, tukaj imaš,« hitro je nalila v kozarec viski in dodala dve kocki leda, sama pa se usedla poleg njega z kozarcem vina ki ga ji je prinesel. alkohol je le bil. »ker zares, če bi se mi želel prikupiti s tem da piješ to, -,« pokazala je na svoj kozarec »si izklesan idiot, ki je na srečo lep,« je še dodala ter se nasmehnila. iz škatle je povlekla drugo cigareto ter si jo še v istem mahu ko jo je dala med ustnice prižgala, zraven pa še parkerjevo. »seveda se govori o tebi, govori se o vseh, čeprav običajno so laži. mene so imeli za prikupno punco ki dela v lokalu in je popolnoma nedolžna tukaj, sprva ko so me videli. zdaj se že govori da je odprt pri meni bordel, glede na to da pridejo vedno drugi ljudje k meni. zanimive zgodbe so; kakorkoli, o tebi sicer ni veliko govora, govorijo samo nekaj o tem kak šarmer si in da naj pazijo na svoje nedolžne hčerke, ki navsezadnje niso tako nedolžne. na tem otoku so največje kurbe, veš? tako da, pazi kaj želiš parker,« mu je omenila, in ugasnila cigareto v pepelniku. »sicer ti pa na sploh priporočam da spremljaš kaj govorijo, včasih se lahko prav nasmehneš,« je še dodala, ter v enem mahu spila preostalo količino vina v njenem kozarcu, ter se vstala in prinesla kaj celo butelko na mizo, kakor tudi viski katerega je ponudila parkerju. tako ali tako je bila skoraj da bolje opremljena kot pa lokal v katerem je delala. »čeprav, glede na prejšnje besede verjemi mi da niti nimaš bojazni če te imajo vsi za ženskarja, ženske bodo še vedno fukale s tabo, za službo se pa tudi ne bi obremnjevala. navsezadnje tip ki ima vilo čez je en sam ženskar ki je varal svojo ženo že s toliko mladih ambicioznih študentk angleščine ali umetnosti, one so pa tako vse naredile da so prišle tja v tisto vilo, veš,« je pripomnila ter se nasmehnila. »končno bodo imele vsaj nekaj kvalitetnega,« je še dodala ter začela prazniti še drugi kozarec vina. »ah daj no, misliš da bi me motila resnica? tako ali tako se popolnoma zavedam zakaj si se odzval na povabilo. nisi tako skrivnosten, kakor si misliš, očarljivi dečko,« navsezadnje, zakaj drugega pa so moški hodili sem? ni se pomnila dneva, da je bil tukaj pripadnik nasprotnega spola, ki ni želel dobiti tisti 'tempelj poželenja' ali kakorkoli so ga klicale moderne ženske ki niso vedele kaj zamujajo, le da niso popolnoma vsi dobili. navsezadnje, kaj pa bi bilo življenje brez provociranja? »zdaj pa po resnici, kaj pričakuješ od mene?« je šepnila ter sklonila glavo blizu njegove. vsi odgovori so tako že bili položeni na mizo.

    these 889 words are written for the charming parker, and I would just love to add that I am so so sorry you had to wait so long and this is so lameissimo. also, I am listening to lana del rey, for some inspiration
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
parker fitzgerald


Število prispevkov : 24
Kraj : liverpool, england

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beatrix's apartment   Sre Jul 11, 2012 7:31 am

    po kozarcu vina in dveh dobrih kozarčkov viskija se je počutil dovolj vinjen za naslednji korak. seveda bi zlahka lahko prenesel še več, toda vedno je imel v mislih tudi dejstvo, da bi se naslednji dan prav rad spominjal tega s kom je preživel noč, kako je sama stvar potekala, rad pa je poskrbel tudi za to, da je domov le prišel varno, ter v primeru, da dekle pripelje k sebi, slednja domov prispe v enem kosu. kar je precej zanimivo, rad jih izkoristi, si jih privošči kolikor le more, potem pa ga začne skrbeti za njihovo varnost. ampak dejstvo je, da bi, če bi se jim karkoli zgodilo, policijo sami dokazi pripeljali ravno do njega, in kakršnihkoli problemov si seveda še zdaleč ne želi. zato dekle vsakokrat pospremi kar do vrat, če imajo v krvi preveč alkohola pa jim občasno pusti prespati kar pri njem (seveda je bil odhod zato toliko težji – deloma zaradi cimre, ki jo je že nekaj tednov želel podreti, pa se je temu izogibala kot maček vreli kaši, pa tudi zato, ker mu srce – brez alkohola v krvi – kar ni ni in pustilo reči adijo, brez, da bi jim vsaj zaupal telefonsko številko). kakorkoli že, vedel je, da bo z beo vse nekoliko drugače. bila je preprosto dekle, ki mu je bilo, poleg vseh dobrih lastnosti ki jih je imela, izredno podobno. imel je občutek da je dejstvo, da želi z njo le preživeti nekaj steamy uric, prav nič ne moti, in to mu je bilo pri njej še posebej všeč.

    »ah, to samo misliš, v resnici me ne pozna nihče,« se je zarežal in vedel je, da ima prav. vsaj deloma. redko kdo je poznal njegovo skrivnost, načeloma pa je njeno čebljanje kar držalo. glede na to, da se nista poznala prav dolgo, je vedela nenormalno veliko o njem. včasih je imel občutek, da mu preprosto bere misli, ali pa ima neverjetno srečo pri ugibanju dejstev o njegovem življenju. pa četudi bi kasneje izvedel, da mu je dejansko brala misli, ne bi bil prav nič presenečen, beatrix je bila ena izmed najbolj nenavadnih deklet, ki jih je poznal. njen način življenja je bil drugačen, stanovanje, v katerem je živela, je bilo sicer lepo, predvsem pa drugačno od vseh, ki jih je do sedaj že videl. »kdo bi si mislil, da sploh veš kaj bonton je. si sigurna, da nisi te besede zamenjala za kakšno drugo, tej podobno?« jo je podražil, čeprav je dobro vedel, da jo bo stežka spravil s tira. bea je bila pač posebna, dosti vseeno ji je bilo za vse njegove sarkastične pripombe, težko bi bilo najti stvar, ki bi jo dejansko prizadela in spravila v neprijeten položaj, pa saj slednje sploh ni želel najti. »oh, se opravičujem iz dna srca, mademoiselle, obljubim, da se bom naslednjič bolj potrudil. definitivno pa ne bom kupil buteljke vina, opažam da vino tudi tebi ni najljubše.« zdelo se mu je nenavadno, da je kljub temu, da ji vino očitno ni bilo ravno všeč, nadaljevala s pitjem, nenazadnje pa tudi to, da po par kozarcih ni bilo mogoče opaziti razlike v njenem obnašanju. ni se mu zdela vinjena, tudi njen besedni zaklad se ni spremenil, pravzaprav je postajala iz minute v minuto bolj zabavna in sam pri sebi si je obljubil, da bo z njo definitivno še ostal v stiku.

    »saj veš kako je, ljudje pač ne znajo drugega kot širiti laži, dolgi jeziki so povsod, tu ali pa na drugem koncu sveta, tako da sem že kar vajen vsega tega. resda zaenkrat bolj poredko slišim laži o samem sebi, ampak navsezadnje sem tukaj komaj par mesecev, sem pa prepričan, da se ima to v kratkem spremeniti.« dvomil je, da ga bodo dolgi jeziki uspeli spraviti v slabo voljo, nikoli namreč ni bil človek, ki bi ga kaj podobnega spravilo s tira, poleg tega pa ni počel prav nič napačnega ali ilegalnega. že res, a je vsako noč spal z različno pripadnico ženskega spola, toda vsaka izmed njih je bila polnoletna, ter se je izrecno strinjala z vsem kar sta počela, zato to prav gotovo ni bila le njegova krivda. »ah, saj veš, te nedolžne hčerkice nikoli niso tako zelo nedolžne. če povem po pravici, sem imel priložnost spoznati že kar nekaj takšnih, in nisem presenečen, ko se konec dneva objokane odpravljajo domov, ker jih je eden izmed nemarnih ženskarjev zlorabil za vogalom. saj jih razumem, želijo si pozornosti, ampak če bi to bil moj otrok, bi jo najprej dal čez koleno, potem pa zaprl v sobo za par mesecev. vse preveč je sedemnajst in osemnajstletnic, ki se kurbajo naokrog, potem pa v težave spravijo tiste, ki le izkoristijo njihovo nedolžnost.« prisiljen se je bil nasmehniti, ko sta po vsem tem debatiranju le počasi zašla na tiste prave tire. ko se je nagnila proti njemu in ga vprašala po kaj je pravzaprav prišel, je čutil, da besede niti niso več potrebne. dobro je vedela po kaj je prišel, in tudi sam se je zavedal, da je niti slučajno ne bi motila, če bi si jo vzel kar na kuhinjski mizi. »saj veš,« je zašepetal, potem pa nežno privzdignil njeno brado in ustnice prislonil na njen vrat.
    smitten
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: beatrix's apartment   

Nazaj na vrh Go down
 

beatrix's apartment

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-