KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 cotton candy and popcorn

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
valerie raveneto


Število prispevkov : 91
Age : 23
Kraj : verona, italy
italy

ObjavljaNaslov sporočila: cotton candy and popcorn   Pet Jul 06, 2012 12:03 am

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
becca lightwood


Število prispevkov : 41
Kraj : charlotte, north carolina
usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Ned Jul 08, 2012 3:11 am

[Only admins are allowed to see this image]

FOR: adam and mikael ^^
WORDS: 683
COMMENT: it's not much, but hopefully it'll be just fine. (:
    ni pomnila, kdaj je bila nazadnje tako presneto navdušena nad obiskom karnevala. kmalu po tistem, ko je začela delati prve korake, je očeta vsako poletje moledovala, da sta obiskala poletni karneval nedaleč od njihove počitniške hiše na obali severne karoline. vedno je hotela, da odigra vse tiste igre in ji pridobi nekaj nagrad – doma je imela cel kup ogromnih plišastih medvedkov, plastičnih kičastih ogrlic in druge šare, ki se jo da zadeti na stojnicah. če je bolje pomislila, bo tole njen prvi karneval, na katerega bo odšla res povsem sama, brez katerekoli družbe. lahko bi moledovala kim, naj se odpravi z njo, vendar je ni našla nikjer v vili in tako ji ni preostalo drugega, kakor da se odpravi sama. vse skupaj je vzela kot prijeten izziv. nameravala je obresti prav vse stojnice, od prve do zadnje, oditi v hišo strahov, si privoščiti eno ali dve vožnji na prostem padu, sedeti na konjičku na vrtiljaku. vse tako kot je to počela včasih. sedaj je že eno uro stala pri stojnici, kjer si moral z obročki zadeti kljukice na steni, da si potem zadel enega od ogromnih plišastih živalic. pravzaprav ji je uspelo zadeti že kar lepo število majhnih medvedkov, vendar je bila njena pozornost usmerjena predvsem na ogromnega rožnatega slona, ki je čepel na vrhnji polici in bil glavna naloga. trenutno je bila na dobri poti, da ga resnično dobi v svoje roke. pri sebi je imela samo še en obroček, ki je moral poleteti na eno od prostih kljukic in nagrada bo njena. bila je kanček vraževerna in tako je popihala v obroček ter nasploh naredila celo predstavo iz preprostega metanja. s previdnim in temeljito premišljenim gibom je obroček poletel proti steni in se ravno za las ujel na kljukico. ''o moj...'' je najprej zacepetala na mestu, trikrat plosknila z dlanmi skupaj, naredila nekaj poskokov in nato s prstom začela kazati na ogromnega slona, ki je bil sedaj njen. v redu, morda bi kakšen otrok bil prav tako navdušen nad nagrado, a nikakor se mu ni nameravala odpovedati. hitro ga je preko pulta potegnila k sebi in ga z roko prijela okrog vratu ter se z nasmeškom odpravila naprej po stojnicah. samo za slona je zapravila precej časa in lunapark je bil tako velik, da ji v enem večeru ne bo uspelo obhoditi vsega – očitno bo morala priti še jutri. z ogromnim slonom pod roko se je odpravila skozi množico in s pogledom iskala kakšno stojnico s hrano, kar ji je uspelo že čez nekaj korakov, da je zavila s poti in se namenila postaviti v vrsto ob stojnici s sladkorno peno. zaradi njene neprevidnosti pa je presekala pot visokemu temnolascu in skorajda zgrmela na tla ob njegovem prsnem košu, če se ne bi v zadnjem hipu z dlanjo ujela prek njegovih ramen. v mislih se je sprožila salva kletvic nad lastno nesposobnostjo, ki je na dan prišla ob najbolj nemogočih trenutkih, nato pa namesto opravičila temnolascu opazila osebo poleg njega. ''mikael,'' je odsotno zamrmrala, ko je prepoznala rjavolasca iz verande, kakor ga je od tistega jutra naprej imenovala, in obenem pozabila, da se oklepa nekega neznanca, kakor da ji gre za življenje. ''...hej,'' si je nadela nasmešek in kot vedno nespametno vračala pogled, dokler se ni končno prižgala luč v njeni glavi in se je ozrla še navzgor k neznancu, ki je bil očitno del mikaelove družbe. ''in hej tudi tebi,'' je zamrmrala proti njemu ter po hitrem postopku opustila svoj oprijem in stopila korak stran s slonom še vedno tesno ukleščenim pod roko. ''da, imam prav poseben talent, ki se mu reče zaletavanje v mimoidoče med tekom do sladkorne pene. ne morem pomagati, vidim sladkorno peno in pričnem teči proti njej. danes je sploh kriza, ker me moj slon malce ovira pri hitrosti,'' je v svojem slogu začela z razpredanjem in z dlanjo potrepljala rožnatega pliša po glavi. ''zjutraj sem te pogrešala... mislim, ni te bilo na verandi,'' je pogledovala od enega k drugemu, ne povsem prepričana, kaj naj reče in kam naj se umakne. ''rebecca,'' se je na koncu odločila pomoliti prosto dlan proti oviri na poti do pene.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
mikael westermark


Število prispevkov : 31
Age : 23
Kraj : stockholm, sweden.

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Ned Jul 08, 2012 9:50 am

    Mikael je gojil precejšnje navdušenje nad karnevali, kar niti ni bilo kaj čudnega – bili so očarljivi dogodki, na katerih je bilo možno početi prav vse in množica zanimivih, fascinantnih ljudi tam te prav nikoli ni pustila na cedilu. Festival na otoku je bil precej kul zadeva in s seboj je zvlekel Adama. Njegov dragi dvojček je znal včasih biti precej siten, ampak Mikael se je vedno potrudil dovolj, da je bil v razpoloženju, ki mu je pravil 'znosno siten'. Svojega brata je imel raje kot kogarkoli drugega na svetu in rad je preživljal čas z njim, čeprav je imel včasih zoprn občutek, da ga morda skuša preveč priklepati nase. Le da je bil Mikael že od malih nog navajen njegove družbe in čeprav nanj ni nikoli gledal kot na tipičnega starejšega brata, je bil po svoje del njega in vedel je, da je Adam to več kot dobro razumel. Ravno je bil na tem, da brata zvleče do hiše strahov, ker bi kaj podobnega lahko bilo zabavno, ko jima je pot presekalo rjavolaso dekle, ki se je pojavilo kot od nikoder in se zaletelo v Adama.

    Becco je v trenutku prepoznal. Pravzaprav si je od tistega jutra na verandi ni mogel pravilno ali povsem izbiti iz glave in ko se je tako popolnoma brez opozorila pojavila pred njim in se zaletela v njegovega dvojčka, je potreboval nekaj sekund, da bi se zbral. Nekaj sekund, ki so bile še vedno dovolj, da je Adam lahko ugotovil, da je bilo to dekle zanj nekaj posebnega. Vedno je znal povedati, kaj se je pletlo Mikaelu po glavi, vsaj približno – ampak to je delovalo na podoben princip, kot je lahko Mikael uganil, kaj se je pletlo po Adamovi glavi. »Živijo,« se je končno le dovolj zbral, da ji je odzdravil in se ji nasmehnil, medtem ko jo je premeril s pogledom in opazil ogromnega, roza slona. »Kje si ugrabila tega kolega?« se je moral pozanimati s širokim nasmeškom, ne da bi se preveč oziral na dejstvo, da se je Becca še vedno nekoliko oklepala Adama. Namuznil se je ob njenih besedah, ki so bile – kot po pričakovanju – zabavne in njen celoten izgled, skupaj z ogromno plišasto živaljo, je bil vsekakor nekaj povsem edinstvenega. Ob njenem malem samogovoru se je moral zasmejati, ne da bi se zavedal svoje roke, ki jo je potisnil skozi sicer precej razmršene rjave lase in jih skušal narediti dostojne, saj je nenadoma iz nekega neznanega razloga postal občutljiv glede tega, kakšen je njegov izgled. Dovolj dober? Zberi se, se je v mislih opomnil in s pogledom od strani ošinil brata, ki se mu je zazdel dokaj nenavaden – ga je nekaj presenetilo, šokiralo? Njegovo razpoloženje je vsekakor šlo v to smer, ampak za kaj bolj natančnega bi se moral zbrati, kar pa je bilo rahlo zapleteno v bližini rjavolaske, ki ji je veter tako očarljivo mršil lase.

    »Spal sem,« je priznal, čeprav ga je obenem spreletelo tudi neke vrste prijetno vznemirjenje. Bila je tam in ga pogrešala? To je bilo nekaj povsem novega in hkrati čudovitega, da bi jo najraje kar objel na licu mesta – pa se je zadržal, ker bi s tem izpadel čudno, obenem pa ni smel pozabiti, da je bil Adam v njegovi neposredni bližini. »Oh, oprostita mi,« se je nenadoma skoncentriral na situacijo in s pogledom zdrsnil od brata do Becce in nazaj. »Tole je Adam,« je predstavil brata, še preden bi ta lahko karkoli rekel – ker je bil to pač protokol in ker je Mikael upošteval pravila. »In Becca,« je uporabil njen vzdevek, obenem pa se zadovoljno nasmehnil. »Adam je moj starejši brat,« je pojasnil in se potem namuznil. »Starejši je točno tri minute,« je dodal svojo razlago njune sorodstvene povezave, ki je niti ni bilo težko razvozlati. Njegov pogled je zdaj bil na temnolaski, medtem ko si kar ni mogel izbrisati širokega nasmeška iz obraza. »Sladkorna pena, kaj? Lahko bi uganil,« je dodal, namigujoč na njun pogovor o tipično ameriških stvareh. Sladkorna pena? Vsekakor ena izmed njih.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
adam westermark


Število prispevkov : 52
Age : 24
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Ned Jul 08, 2012 11:47 pm










Obstajalo je toliko pametnejših zadev, ki bi jih lahko počel v tem trenutku, kot da se je potikal naokoli z Mikealom in obujal spomine na otroštvo - le da preprosto ni mogel našteti niti par zadev bolj koristnejših od tega in prav to je bil eden izmed razlogov, ki ga je njegov dvojček uporabil pri prepričevanju. Nazadnje se je le vdal s priznanjem, da bi se v vili tako ali tako samo dolgočasil - ni hodil na predavanja ali pač počel tisto, kar so običajni študenti počeli in morda je njegov bratec vseeno imel prav, ko mu je zagotovil, da vsa ta lunapark stvar še zabavna. Dvomil je sicer koliko - vraga, saj nista bila več froca, ki bi se na vsak način hotela stokrat peljati na vrtiljaku ali konjičkih. Časi, ko sta se zabavala z zaletavanjem v druge avtomobilčke, so minili - pa vendar sta bila tukaj in zdaj počela popolnoma enake stvari kot včasih. Res trapasto.

Trenutno je bil njegov dvojček ravno v fazi norega navdušenja nad hišo strahov - presneto, kdaj bo že odrasel? Saj je bilo vendar že vsem jasno, da je bilo zahajanje v hiše strahov čista potrata časa - neke kretenske lutke in čudni zvoki, ki naj bi te ustrašili so bili prvovrstni dolgčas. In to je bilo ravno tisto, kar je poskušal svojemu bratu vtepsti v glavo, ko je oba presenetila neka rjavolaska, ki jima je prekrižala pot. Izredno nepazljiva rjavolaska. »Kam pa kam, ljubica?« se je oglasil še isto sekundo, ko jo je ujel, da ne bi telebnila po tleh in si na obraz nadel najbolj očarljivi nasmešek, ki je pospremil njegov naziv zanjo. Morda je bilo nenavadno, da je neznanke takole nagovarjal, a to je bil pač njegov način.

Ošinil je svojega brata, zgolj iz navade in zaznal njegovo čudno obnašanje - kar je nazadnje tudi pripeljalo do tega, da si je rjavolasko, ki se ga je še vedno oklepala kot klopa, veliko bolje ogledal. »Hej.« Oči so se mu zasvetile z nekim čudnim leskom, ko se je končno srečal z njenimi očmi - presneto, bile so skoraj identične z osebo, ki se mu je nenadoma pojavila v mislih. Prisilil se je, da je podobo odstranil in se poskušal osredotočiti na nekaj drugega kot pa na preučevanje rjavolaskinega obraza, ki jo je prav smešno spominjal na.. no, saj ni bilo važno. Nemudoma je umaknil pogled z njenih oči in ga preusmeril na svojega brata - domača točka, vsekakor varnejša. »Ah, poglej ju golobčka,« se je namuznil, ko mu seveda ni uspelo spregledati dejstva, da se je med njegovim bratom in neznanko vsekakor nekaj pletlo - ni mu bilo treba biti strokovnjak za ljubezenske zadeve, da bi opazil vse očarljive poglede, ki sta si jih izmenjala v sekundi ali dveh. »Čakala si ga na verandi, da se prikaže? Kako romantično je pripomnil brez posebnega navdušenja, nato pa zavil z očmi, ko se je njegov brat očitno odločil posredovati in ju predstaviti. »Oh daj no,« je godrnjaje vrgel roke v zrak in nezadovoljno premeril svojega dvojčka. »Ne bodimo takole vljudni.« Pomenljivo je pomignil na iztegnjeno dlan rjavolaske, ki je še vedno čakala, da seže vanjo, nato pa si na obraz narisal očarljiv nasmešek, da bi malce omilil svojo zavrnitev. »Adam sem, seveda. Čudim se, da me še nisi omenil tejle gospodični,« je za trenutek pogledal proti dvojčku potem pa se je njegov pogled radovedno znašel na rjavolaski - nekaj je bilo na njej, da ga je tako privlačilo, le da še ni uspel razvozlati kaj - in to ga je nekoliko begalo. »Becca, kajne? Hm, lahko izpustimo tisti del, ko sva oba do onemoglosti navdušena, da sva se spoznala?« je znova dovolj zgovorno namignil na to, kako zelo mu je šlo na živce ravnanje po bontonu, ki je bila mimogrede ena izmed prvih knjig, ki jih je v otroštvu sploh prebral, čeprav je bilo dosti protislovno v tem, da si je na obraz istočasno narisal vljudni nasmešek. »Mimogrede, si vedela, da sva..« je že začel, nato pa ob nekem svarilnem pogledu, ki ga je dobil od dvojčka, nemudoma obmolknil. »Oh, nisi ji povedal?« je zaigral osuplost, potem pa samo brezbrižno skomignil z rameni, kakor da je bilo dejstvo, da je rjavolaski skoraj izdal, da sta bila pravzaprav prestolonaslednika, nekega postranskega pomena. »My bad.«





TAGGED: awesome mikael & becca smitten3
COMMENT: FUUN!


TEMPLATE BY [Only admins are allowed to see this link] AT CAUTION 2.0 !

________________________________________

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
becca lightwood


Število prispevkov : 41
Kraj : charlotte, north carolina
usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Pon Jul 09, 2012 5:01 am

[Only admins are allowed to see this image]

WORDS: 763
    če je kje na tem svetu obstajal strokovnjak, ki bi utegnil iz njene genske zasnove iztrebiti skrajno nadarjenost za nerodno spotikanje naokrog, potem bi mu plačala malo bogastvo, da bi popravil njeno DNK. načeloma ni bilo nič narobe s trki v široke prsne koše visokih temnolascev, a tokrat se je svojim skakljanjem naokrog osmešila pred mikaelom. spet. ''ljubica? zelo izvirno, res,'' je zavila z očmi ob komentarju neznanca in hitro vrnila nasmešek proti rjavolascu, ko se je v mislih vrnila na tisto jutro na verandi, ko so se ji pošteno tresla kolena. nekaj podobnega trenutnemu občutku. ''ah, saj veš. nekaj otrok sem spravila v jok in jih prisilila, da mi ga izročijo. ko se gre za plišaste slone znam biti precej zastrašujoča,'' je skomignila z rameni in okrepila oprijem svojega mehkega novega prijatelja, kar jo je opomnilo na to, da se oklepa tudi nekoga drugega. kot bi trenil je izpustila omenjenega osebka in postavila med njiju primerno varnostno razdaljo, da je stala bližje mikaelu. s prostjo dlanjo je poskušala ujeti pramene las, ki jih je mršil veter in jih nekako potisniti za ušesa vsaj za pet minut. morala je nekaj početi in ne samo bebavo stati kot vkopana na mestu. hkrati je bilo tam še nadležno zavedanje, da ovira-na-poti vanjo obrača svoj pogled in preučuje njen obraz, kar je samo stopnjevalo njeno cepetanje na mestu in moreče oklepanje slonovega vratu. kot da jo bo lahko puhasta roza stvar rešila pred budnimi pogledi njenih sogovorcev. ''hm, začela sem nanašati barvo. še kakšna dva dni in bo končano,'' je med zobe ujela spodnjo ustnico in vedela, da njena celotna govorica nakazuje na to, kako zelo nervozna je v tem trenutku. ni imela daru potrpežljivosti in ni mogla hladno kot špricer stati poleg njega, res ne. ''prosim?'' se je zasukala proti oviri-na-poti, ki je spet odprla usta, in razprla ustnice v presenečenju, ko so njene zapoznele sive celice registrirale, kaj je prišlo iz njegovih ust. ''midva... ne, mislim... ne, ne,'' je v svojem besednem zakladu našla celo tri besede in zraven s prosto dlanjo nakazovala zdaj nase, zdaj na mikaela in spet nazaj, da je izpadla kot pokvarjena kaseta. ''on samo...,'' je hitela z razlago, ki je zamrla nekje sredi poti, ''komajda se poznava. včeraj sem ga slučajno zmotila na verandi, ko sem šla slikat in... bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da ti nisem dolžna nobene razlage.'' tem besedam je dodala kimljaj, ki naj bi pomenil skrajno odločnost, če ga je sploh izvedla prav. raje sploh ni tvegala še enega pogleda k rjavolascu poleg nje, stopnja osramočenosti je bila sedaj že nekje blizu vrha mount everesta in želela si je, da bi bila ena od ledenikov. ne eden od tistih, ki se te dni talijo, samo ledenik, ki se ne premakne nikamor, a vseeno deluje, kakor da je na pravem mestu. zakaj za vraga razpreda o ledenikih? na srečo je vse skupaj elegantno rešil mikael in jo zbudil iz čebljanja v njeni glavi, da je pogledala nazaj k oviri-na-poti, ki je očitno nosila ime adam. skorajda bi se namrgodila ob njegovem komentarju, a se je na koncu zadržala zgolj do tistega trenutka, ko je očitno nakazal, da bo njena dlan obvisela osamljena v zraku. ''vljudnost pripelje daleč, ovira-na-poti, hočem reči – adam,'' je tako vrnila komentar in poudarila njegovo ime, medtem ko je bila tista napaka povsem načrtna. ''zagotovo dlje kot skrajno očarljive opazke in povsem nenamerno ignoriranje dobre volje ljudi, ki pokažejo nekaj zanimanja zate, ker se te jim zdi vredno spoznati zaradi tvojega brata,'' je nadaljevala, ne da bi se simpatičen nasmešek enkrat samkrat zbrisal z njenega obraza, sarkazem pa je bil zagotovo na mestu. kako že pravijo? strup se skriva v majhnih stekleničkah. ''del izpuščen. ne bom igrala navdušenja,'' je prikimala ob njegovih besedah in podzavestno naredila še korak bližje mikaelu z namenom, da med njo in kretena postavi večjo razdaljo. okrog njega ni bilo dovolj prostora zanjo, njegov ego je zasedel odločno preveč prostora. ''ne morem pomagati, glede nekaterih stvari sem precej predvidljiva. sladko, roza in z verjetnostjo, da se s tem napacam povsod? gotovo mi bo všeč,'' se je napol zasukala k mikaelu, hvaležna za bolj prijetno temo, in njen nasmešek je nemudoma postal bolj iskren, ko ga je zmotila še ena bodica z njene desne. ''sem vedela, da sta si povsem različna? verjemi, mi je postalo jasno v trenutku, ko si odprl usta,'' je nekoliko tišje odvrnila in se komaj opazno namrščila, ko je v sebi poskusila razvozlati njegovega besede, s pogledom še vedno osredotočenim na prijetnejšega od bratov. bo drugi izpuhtel v zrak, če ga dovolj dolgo ignorira?
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
mikael westermark


Število prispevkov : 31
Age : 23
Kraj : stockholm, sweden.

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Pon Jul 09, 2012 7:11 am

    Vse skupaj je bilo precej nenavadno, tega Mikael vsekakor ni mogel zanikati. Becca je bila do potankosti tako očarljiva, kot jo je ohranil v spominu od tistega jutra, Adam pa je bil – no ja, Adam. Kot ponavadi se je izkazal s svojo tako zelo čudovito mešanico sarkazma in zbadljivosti, česar je bil on sam sicer že navajen, a zaradi tega njegov brat ni bil ravno magnet za ljudi. Kar mu je Mikael večkrat tudi povedal, ampak včasih se je počutil tako, kot da bi skušal nekaj dopovedati kosu mesa, ki je zavračalo vse nasvete. Bratu je poslal svarilen pogled, s katerim mu je hotel sporočiti, naj neha biti tak osel, a še preden bi lahko dejansko vskočil, se je Becca prav dobro znašla. Mikael se je moral namuzniti ob pogledu na bratovem obrazu, čeprav je bila večina njegove pozornosti namenjena temnolaski. »Lahko bi uganil,« je navidez resno prikimal ob njenih besedah. »Smešno, nisem te imel za tipičnega ameriškega nasilneža. Tudi prav,« se je zasmejal in s pogledom ošinil slona, ki ga je tako zaščitniško stiskala k sebi, da je nenadoma začutil – pa menda ja ne ljubosumja? Presneto, moral se je zbrati, z Adamom v bližini takšne misli niso bile nikoli preveč dobra ali varna izbira.

    In ni se motil. Ko je Adam ponovno spregovoril, je izbral zanimivo mešanico besed, zaradi katere si je prislužil grd pogled iz Mikaelove strani. To dekle mu je bilo navsezadnje res všeč in zadnja stvar, ki jo je potreboval, je bil njegov tako-zelo-prijeten brat, ki bi vse skupaj popolnoma uničil. »Adam,« je bilo v njegovem glasu nekaj svarilnega, ko je dvojčka ošinil s pogledom, nato pa je njegova pozornost zdrsnila na Becco, ki so jo njegove besede očitno zmedle. Ga je to zabavalo? Ne, je pa hotel slišati njeno razlago dogajanja, s katerim se je moral strinjati. »Točno tako,« je vskočil ko je utihnila, ravno dovolj hitro, da je zapolnil prostor, v katerem bi lahko Adam z njima delil še kakšno popolnoma subjektivno oceno dogajanja. »Becca, moj brat je včasih neotesan osel. Moraš mu oprostiti,« se je opravičujoče nasmehnil rjavolaski, njegov pogled pa je ponovno prestrelil brata. Moral je priznati, da mu je bila Beccina izbira besed zaradi nekega razloga precej všeč in da ga je pripravila do tega, da se je počutil popolnoma srečnega. Navsezadnje je rekla, da je bilo Adama vredno spoznati zaradi njegovega brata, to pa je bil on – smešno, kako je lahko ena sama malenkost vplivala na človeka. Širokega nasmeška ni mogel kar tako izbrisati iz svojega obraza niti po Adamovi očitno nevljudni gesti. Kot da ne bi že od malih nog sledil učnim uram lepega vedenja, presneta reč.

    Poleg tega ni mogel prezreti tega, da se mu je Becca prestavila nekoliko bližje, čeprav je bila to najbrž samo posledica tega, da je hotela čim bolj daleč od Adama. V tistem pa je temnolasec vnovič spregovoril in če bi pogledi lahko ubijali, bi bil v tistem trenutku njegov brat na mestu mrtev. Svarilen pogled pa je očitno deloval in je ustavil temnolasca pred tem, da bi Becci izdal podatek, ki ga je Mikael tako skrbno ohranil zase. Zakaj bi ji povedal, da sta prestolonaslednika? Presneto, enkrat je hotel biti za spremembo normalen, saj ni zahteval preveč. Stresel je z glavo ob bratovih besedah – ne, ni ji povedal. Njegov pogled je obstal na Becci, ki je nadaljevala Adamov stavek in moral se je namuzniti. »Povsem različna,« se je moral strinjati z njenimi besedami in skomignil z rameni. »Verjemi ali ne, Adam ima tudi povsem prijetno plat. Le da je ne spusti pogostokrat na plan,« se je nasmehnil in pogled z neko zamišljenostjo uprl proti stojnici s sladkorno peno. »In če dobro pomislim, se tudi jaz ne bi branil sladkorne pene,« je dejal in svoj pogled nato uprl naravnost v Beccine oči. »Bi mi dovolila, da ti kupim to sladko, roza stvar, pri kateri obstaja verjetnost, da se boš popacala?« jo je vprašal s svojim polovičnim nasmeškom na obrazu, čeprav je imel občutek, da se Adam ne bo pustil tako zlahka odgnati – sploh pa ne zdaj, ko je odkril nekaj tako zanimivega, kot je bilo temnolaso dekle v njuni družbi.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
adam westermark


Število prispevkov : 52
Age : 24
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Pon Jul 09, 2012 10:03 am










Situacija je bila malodane komična - na eni strani rjavolaska, ki se je trudila z besedami in iz sebe spraviti več kakor nesmiselno jecljanje raznih mašil, na drugi strani njegov brat, ki se je trudil v eni samem momentu do konca očarati temnolasko in hkrati njega pripraviti do tega, da zapre gobec. Ni bilo težko brati z bratovega obraza, toda tudi ne iz rjavolaskinega - in sam je bil samo tista oseba, ki je poskrbel, da se dva zaljubljenca nista pri priči začela pretvarjati, da sta Romeo in Julija in si izpovedovati ljubezen z nadvse lepimi in sladkimi besedami, ki bi njega pripeljala do sladkorne kot kogarkoli drugega. A vendarle je vedel, da se kaj takega ne bo zgodilo - če je imel Mikael kaj pameti v glavi, se pred njim ne bo lotil osvajanja, tisto dekle pa tako ali tako ni delovalo prisebno.

»Vidva sta.. hja.. čakaj kaj že? Ah ja, samo prijatelja,« ji je pod nos vrgel besede, ki so jih ljudje tako tipično uporabljali, ko so hoteli sami pri sebi zanikati, da se dogaja nekaj več kot od domnevnega prijateljstva. Medtem ko je spretno ignoriral svareče poglede svojega brata, ji je podaril enega izmed lažnih razumevajočih nasmeškov. Prav, če sta bila onadva samo prijatelja, potem bi lahko sam v tem trenutku postal papež - ali nekaj pač neprivlačnega. »Predvidevam, da se je nato on prikazal in si naslikala njegov portret, potem ko sta si izpovedala ljubezen?« je kljub temu, da ga je hotel svoj bratec odvrniti od tega, nazadnje nadaljeval njeno pripoved, kot da bi pogovor s temnolasko potekal povsem nemoteno. »Impresivno. Zares impresivno.« Nezgrešljivi sarkazem v kombinaciji z njegovim obnašanjem je bilo zagotovo nekaj, kar je gotovo pripomoglo k temu, da bi ga oba bila sposobna zadaviti, če bi imela neke posebne moči. Pa jih vendarle nista, tako da je ostal volk sit in koza cela - kar je bilo navsezadnje še vendarle dovolj zabavno, da se je znova dovolil namuzniti, še posebej ob besedah, ki mu jih je namenil brat.

»Prav, prav.. se opravičujem,« se je nenadoma teatralno prijel za srce in se pretvarjal, da mu je hudo, ker si je dopustil biti takšen neotesan osel, če je pri tem uporabil besede svojega dvojčka. »Becca, o ti sveto čudo.. odpusti mi ta greh.« Nenadoma se je zresnil in zavil očmi - to je bil tisti preklop, ko je prenehal z igranjem in ponovno vrnil v svojo kožo, pripravljen, da ljudi seznani z dejstvi, oviti v sarkazem. »Ovira-na-poti? Zelo izvirno, res,« ji je vrnil iste besede, ki mu jih je ona izrekla pred minuto in se v znak zmage zmagoslavno nasmehnil. Trapa je bila, če je mislila, da ga bo s katerokoli opazko zbila na tla. »Oh, mislim, da se ob vsem tem počutim zelo blaženo,« je komentiral, pri tem pa namerno prezrl sarkazem, ki je zdaj prihajal tudi iz njenih ust. »Kot vidiš tudi moj brat, ki se tako ali tako razveseli vsake tvoje laskave pripombe na njegov račun,« se je mimogrede ponorčeval še iz svojega brata, ko je opazil, kako se smehlja s tistim bebastim nasmeškom, kakor, da bi ravnokar zadel na loteriji. »Hvala, ljubica,« ji je pomežiknil, kakor da bi mu naredila največjo uslugo, ko je pristala na dogovor, da se ne bosta navdušeno ocmokala in si povedala, da ju tako veseli, ker sta se končno spoznala. »Zdaj pa le teci k svojemu ljubemu,« je šepnil proti njej, ko ni spregledal njenega umika proti dvojčku in se namuznil, ko vsekakor ni mogel skriti, da se ob tem še kako hudičevo zabava. »Oh, nočeš izvedeti, kaj je pravzaprav najina skrivnost?« je ob njenih besedah neprizadeto privzdignil obrvi, da bi v njej vzbudil radovednost, potem pa preprosto skomignil. Ni mu bilo mar. »Seveda sem prijeten, hej,« se je namuznil na bratove besede, ko ga je poskušal predstaviti v boljši luči - kako tipično. »Bi mi dovolila, da ti jaz kupim slinček roza barve, pri kateri obstaja verjetnost, da se ne boš popacala?« se je še sam obrnil proti rjavolaski z najbolj prijaznim nasmeškom, kar jih je premogel, ne da bi se zmenil za bratovo potezo, ko ga je dregnil ob rebra. Oh, mar mu res še ni potegnilo? Ne bo se ustavil. Ne zdaj. Nikoli, pravzaprav.





TAGGED: awesome mikael & becca smitten3
COMMENT: chuckle


TEMPLATE BY [Only admins are allowed to see this link] AT CAUTION 2.0 !

________________________________________

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
becca lightwood


Število prispevkov : 41
Kraj : charlotte, north carolina
usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Sre Jul 11, 2012 11:52 pm

[Only admins are allowed to see this image]

WORDS: 636
    Morala se je zbrati karseda hitro, še preden bo temnolasec ugotovil, da pritiska na ravno prava mesta in še preden se ji jezik dokončno zaplete. Prenehala je s stopicljanjem in raje dvignila pogled proti njemu ter se vidno zravnala pokonci: ''Da, Adam. Trenutno sva samo prijatelja. Ne vem točno, kaj skušaš doseči s tvojimi komičnimi vložki, predvidevam pa, da poskušaš spraviti v zadrego mene ali Mikaela.'' Z vsako besedo je bila bolj prepričana, da je bil to resnično njegov namen, četudi ni vedela, zakaj bi nekdo to počel? Ker je užival v nasladi naj tujo zadrego? Ob Mikaelovem odgovoru je dodala še jezno iskrico v njen namrščen pogled, ker ji družba drugega brata ni bila ravno po volji. Obenem jo je še kanček zbodlo rjavolaščevo hitro strinjanje z njenimi besedami, ne glede na to, kako odlično so opisovale njun odnos. Ne bi smela ravno pričakovati izpovedovanje simpatij po dveh dneh poznanstva, kajne? Ne, zagotovo ne bi smela – a del nje je po tem vendarle tiho hrepenel. ''In kaj potem? Če bi mu kar takoj rekla, da mi je všeč? Kaj je s tem narobe?'' je privzdignila obrvi in nato skorajda avtomatično odkimala ob besedah, ki so prišle od fanta poleg nje. ''Ne vem, Mikael. Precej očitno je, da me iz nekega razloga ne mara. K sreči mi je vseeno in sem imuna na neotesane osle,'' je zavzdihnila in v njegovo smer poslala hvaležen nasmešek, ker se je vsaj on trudil pogovor ohraniti na neki dostojni ravni. Že sama po sebi je bila precej glasna in vedela je, da gre nekaterim njena živa osebnost v nos, vendar takšnega odkritega napada s strani osebe, ki je niti ne pozna, preprosto ni pričakovala. ''Torej, naprej k bolj prijetnim temam – sta že bila na Ferrisu?'' je poskusila pogovor preusmeriti drugam, čeprav bi bilo še najbolje, če bi preprosto šla že samo zaradi očitno sovražno nastrojenega brata. Toda trenutno je v tej bitki zmagovala stran naklonjena Mikaelu in nameravala je izkoristiti vsaj še nekaj kratkih minut v njegovi družbi.

    Znova je prepoznala svarilen pogled v očeh Mikaela, slednji so se v zadnjih desetih minutah vrstili eden za drugim. Vse skupaj je vzela kot iztočnico, da se napol zasuka nekam vstran in si da opravka z množico ljudi na karnevalu, namesto da bi pustila radovednosti, da jo povsem razje. Seveda jo je zanimalo, kaj naj bi ji prekrival, a ni bila tako neumna, da bi na licu mesta pričela vrtati vanj. ''Potem imam samo jaz čast, da me poskuša z besedami stisniti v kot?'' je prikimala proti rjavolascu poleg katerega je stala in poskušala prezreti motečo prisotnost drugega. Seveda si je v mislih do sedaj že ustvarila manjšo zgodbico o Adamu – nihče ni mogel biti tako zagrenjen in takšna rit brez konkretnega razloga. ''Zakaj si tak kreten, Adam?'' se je v nadaljevanju provokacij sunkovito obrnila k njemu in bila že napol pripravljena, da izpusti slona na tla ali ga potisne k Mikaelu, poišče koga s kozarcem pijače in slednjo vrže v njegov obraz. Nekje med njegovim blebetanjem je zaznala besedico ljubica, ljubi in teci – njen premik ni ostal neopažen. Z nekaj težavami je ogromnega slona prestavila na drugo stran in svojo dlan ovila okrog Mikaelove nadlahti. ''Nehaj. Ne, nočem vedeti vajine ogromne strašljive skrivnosti,'' je skomignila z rameni in zavila z očmi ob njegovem spakovanju nad... no ja, praktično vsem. ''Z veseljem bi sprejela tole ponudbo, Mikael, sploh ker si mi dolžan že hamburger...'' je nadaljevala, ne da bi izpustila njegovo nadlaht in gledala navzgor proti njemu. V družbi dveh visokih rjavolascev se je počutila še znatno manjšo in že tako je bila velika borih 160 centimetrov. ''Vendar se mi zdi, da moja družba ni preveč zaželena in nočem še naprej ob živce spravljati tvojega brata,'' je dodala s kratkim pogledom proti omenjeni osebi, seveda bi raje ostala. A za kakšno ceno?
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
mikael westermark


Število prispevkov : 31
Age : 23
Kraj : stockholm, sweden.

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Čet Jul 19, 2012 11:33 pm

    yes, I am late. and yes, I am terribly sorry. :33

    Njegov brat je resda spadal med ljudi, ki so Mikaelu pomenili ogromno, ampak v tistem trenutku bi ga najraje zadavil. Dobro je vedel, da tega ne bi nikoli mogel zares storiti, ampak Adam je bil s svojim govoričenjem vedno dovolj nadležen in predvsem vztrajen, da je še pri vsakem zbudil takšne in podobne morilske misli. Resno, lahko bi mu dal vsaj teh nekaj minutk miru, ko pa je prav dobro vedel, da do temnolaske ni ravnodušen. Ampak ne, seveda ne. Adam je moral iti in početi točno tisto, kar je vedno počel. Torej tisto, kar je šlo ljudem na živce. Včasih je bil Mikael že povsem prepričan, da huje ni moglo biti – ampak potem ga je Adam vedno znova presenetil, čeprav je dobro poznal bratove meje. Ob njegovih besedah ga je ponosno prestrelil s pogledom, saj navsezadnje niti ni mogel kaj drugega kot pa si želeti da bi se tla odprla in požrla njegovega brata, ampak to so bile žal samo njegove želje. »Adam,« je iztisnil skozi zobe ob bratovih naslednjih besedah, potem pa ne spregovorila Becca in nato vdano v usodo stresel z glavo. »Vidiš, že ob prvem srečanju te je razkrinkala.« Obrnil se je proti Becci. »To je njegov hobi,« je pojasnil in ji namenil opravičujoč nasmešek. Vedno je čutil potrebo po tem, da se opravičuje namesto svojega brata. Ni popolnoma razumel njegovega uporništva do vsega, česar se je naučil, se je pa vsekakor močno trudil, da bi Adamovo obnašanje za zunanji svet vedno znova omilil.

    Zatopljenega v lastne misli so ga ujele naslednje Beccine besede, ob katerih bi se mu skoraj zaletelo. Navajen je bil direktnosti, da, ampak tiste drugačne vrste direktnosti, ki je bila diskretno ovita v vljuden podton. Ampak hej, tudi ta direktnost mu je bila všeč, pa čeprav ni bil prepričan, zakaj je to rekla – ker ji je bil všeč ali ker je hotela utišati Adama? In presneto, je ravnokar začel kot osnovnošolec razmišljati o tem, če ji je všeč? »Njah, on ne mara nikogar, ne zares,« se je namuznil ob njenih besedah in jih obenem sprejel kot novo temo, ki je nekoliko ustavila tok njegovih misli. »Ti si imuna, jaz sem navajen. Adam, zdaj pa se lahko nehaš tako močno truditi,« je svoj pogled ponovno uprl v brata. Rad ga je imel, vsekakor, ampak ta ljubezen je bila presneto težavna. Je pa kljub temu bil zadovoljen, saj je ponavadi Adamu uspelo vse njegove prijatelje odgnati v roku treh minut, Becca pa se ni dala. Ko je brata ošinil s pogledom, se je ponovno zavedel nekega nenavadnega pogleda v njegovih očeh, ko je takole opazoval Becco. Le da ga ni znal povsem umestiti in ga je to rahlo begalo.

    Hvaležno je pogled uprl v Beccine temne oči, ko je spregovorila o skrivnosti, ki jo je Adam tako vztrajno vlačil na dan. To je bila včasih njegova dobra lastnost – ampak vztrajnost se je v takšnih trenutkih izkazala kot nočna mora. V tistem pa se je Becca dotaknila njegove kože in ovila svojo dlan okrog njegove nadlahti ter mu s tem nevede rahlo pospešila srčni utrip, da se je moral zbrati. »Vidiš, ni važno,« je navrgel proti svojemu bratu, njegov pogled pa ga je skoraj rotil, naj se nekoliko zresni in neha biti kreten ter uničevati vse skupaj zanj. Navsezadnje je bilo tisto, v čemer je Adam videl popolno zabavo, Mikaelu pomenilo veliko več. Ko pa je Becca ponovno spregovorila, je osredotočil svoj pogled nanjo. Izraz na njegovem obrazu se je za trenutek spremenil – spreletela ga je senca razočaranja zaradi tega, ker je omahovala, pa saj jo je po drugi strani popolnoma razumel. Adam, kritična oseba v veliko situacijah. Pa saj je bil prav prijetna oseba, to je Mikael vedel, ampak ostali ljudje so v njem videli idiota, ki je povsem zavračal vsa družbena pravila. »Kaj pa če Adam obljubi, da se bo lepo obnašal?« je dejal in postrani ošinil brata s pogledom, preden ga je ponovno priklenil na njene temne oči. Bi Adam storil kaj takšnega? V to je kar nekako dvomil – je bilo pa vredno poskusiti. »Tvoja družba je dejansko močno zaželena,« je butnilo iz njega, še preden bi se lahko ustavil. »In heej,« je hitro nadaljeval, da ne bi nastopila zoprna tišina, ki bi jo lahko Adam izkoristil za različne neprijetne zadeve. »To se Adamu ne zgodi pogosto,« je dodal zadnji poskus, da bi jo nekako prepričal v to, da bi ostala. A odločitev je bila navsezadnje njena – saj je en bi mogel obsojati, če bi šla. To je govoril tudi njegov pogled, ki se tokrat ni zmenil za Adama, temveč je bil uprt v njene oči, medtem ko je čakal na njen odziv.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
parker fitzgerald


Število prispevkov : 24
Kraj : liverpool, england

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Ned Jul 22, 2012 12:33 am

    bil je zaspan, a ne preveč zaseden dan, nenazadnje je bilo predavanj vse manj, velikokrat pa se je s svojimi študenti (namesto reševanja nalog) kar pogovarjal, nenazadnje je to še najbolj vplivalo na izboljšanje njihove angleščina. tako ali tako ni bilo ravno veliko tistih, ki jim je slednja še delala težave, je pa opazil kar nekaj različnih akcentov, ki so mu sicer bili izredno pri srcu. še posebej tisti ruski in podobni, ki so ga ne le spravljali v smeh, bili so mu tudi neizmerno privlačni. toda ena izmed definitivno najzanimivejših študent je bila korejka. lahko bi rekel, da je bila celo njegova najljubša. ne le, da se je vedno trudila po svojih najboljših močeh, bila je vljudna, po drugi strani pa še izredno simpatična in postavna. ni je bilo užitek le poslušati, parker jo je tu in tam s pogledom premeril od peta do glave, in dekle se je tega verjetno precej dobro zavedalo.

    ko se je tistega večera, na enega izmed zadnjih dni karnevala, odpravil proti samem centru mesta, se mu definitivno ni nikamor mudilo. nekajkrat se je celo ustavil v enem in drugem pubu, ter si naročil kozarec viskija, ki ga je, odkar uči tukaj, začel precej redno piti. srečal je nešteto sodelavcev, ki so počeli podobno kot on sam - iskali družbo in želeli na prijeten način preživeti še nekaj zadnjih prostih dni, ki so jim preostali. poznani obrazi in njihove sence, ki so ga spremljale vse do karnevala in se potem razpršile po prostoru, so ga spravljale v boljšo voljo, in brez dabi se prav dobro zavedal, se je na poti do samih stojnic že zapletel v nekaj prijetnih pogovorov - ne le s kolegi, ki jih je poznal s samega tečaja, temveč tudi s študenti, ki so ga sedaj dojemali bolj kot dobrega prijatelja, in ne zateženega profesorja, ki jim bo čez dober teden pod nos potisnil še enega izmed zadnjih testov tega meseca.

    sprehodil se je vse do stojnice s sladkorno peno, ki jo je (mimogrede) oboževal in se postavil z ramo ob rami s temnolaso študentko, za katero je šele kasneje ugotovil, da je pravzaprav tista, ki mu je danes že prekrižala misli. vedel je, da jo bo tukaj prav gotovo srečal, ni pa pričakoval, da bo to takoj, ko stopi na prostor dogajanja. "živjo, crystal, tudi ti obožuješ sladkorno peno?" se je namuznil in ji ponudil del svoje, potem pa nekaj evrov stisnil v pest mladi svetlolaski, ki je delala za pultom. veliko domačinov je komaj čakalo na sam karneval, in parker je dobro vedel zakaj. zabava je bila nekaj kar so vsi naravnost oboževali, paradise island pa sicer ni slovel ravno kot najbolj obiskan otok, kjer bi se ljudi in turistov kar trlo. domačini so zato oboževali turiste, ki so tukaj obiskovali jezikovne tečaje, oziroma polnili njihove klube in jih tako delali še bolj zanimive. sam je bil del teama le par mesecev pa se je tu počutil povsem domače, seveda še ni popolnoma pozabil na vse, kar ga je doletelo v prejšnjih letih, toda vse po počasi postalo le še grd spomin, ki mu bo na te in one obletnice še obšel misli. ravno simpatična dekleta, na katerih je grel oči, so v vsem tem igrale veliko vlogo - vsaj nekaj jih je že pogrelo njegovo posteljo, z določenimi je le flirtal, prav tako pa je bilo kar nekaj študentk, ki so se okrog njega obnašale povsem neprimerno. crystal seveda ni bila ena izmed slednjih, pa si je parker bolj zanjo, kot za katerkoli drugo želel prav tega. bila je ... eksotična, da lahko bi temu rekel tako. bila je nekaj posebnega. bila je dekle, ki ga je po videzu najmanj spominjala na njegovo catherine, o karakterju pa tega ne bi mogel reči. "se že pripravljaš na naslednji test?" ji je pomežiknil in jo poskušal dregniti pod rebra, pa se mu je še pravočasno odmaknila. včasih se je počutil, kot da mu dekle bere misli. mogoče ve, da jo že nekaj časa skuša navdušiti do te mere, da bi se začela obnašati kot večina drugih študentk in ga poskušala spraviti med rjuhe - pa je bilo vse do sedaj ravno obratno.
    Tagged: Crystal
    Notes: kinda late, but still. (: lets get this started!
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
adam westermark


Število prispevkov : 52
Age : 24
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   Ned Jul 22, 2012 3:16 am










Njegova sovražna nastrojenost sploh ni izhajala iz nekega konkretnega razloga – če je sploh lahko svoje obnašanje označil za sovražno, navsezadnje ni imel nič proti rjavolaski pred njim. Bil je zgolj eden izmed trenutkov, ko se mu je zahotelo pozabavati s čustvi ljudi, pa čeprav se je v to skupino uvrščal tudi njegov preljubi bratec in je s tem morda dajal vtis, da je ljubosumen nanj ali da mu preprosto ne privošči druženja s prikupno rjavolasko. Toda v resnici se je v ozadju skrival čisto drugačen razlog – še sam ni vedel, kaj točno, toda nekaj je bilo na tej novi znanki, kar ga je zmotilo. Tista nenavadna podobnost z bivšo je morda bila ključni razlog, da se je njegova sposobnost kretenizma še povečala – pa mu nazadnje tako ali tako ni bilo važno. Nikoli si ni dajal pretiranega opravka s tem, kaj si je velika večina mislila o njem, sploh pa je to, da je kreten, vedel že od prazgodovine naprej. »Prijatelja, praviš? Oh ja, saj res. Pozabil sem, da ti nimajo belega konja, da bi zadevo malce popestrili,« se je namuznil, ko je zdaj vse skupaj spravljal v celoto, ki naj bi bila podobna najbolj romantični in idilični pravljici. »Ne skrbi, mu že priskrbim enega, da boš lahko imela svojega princa na belem konju.« Pomignil je na svojega dvojčka in skomignil z rameni, kot da bi bilo to opravilo zanj mala malica, a ni se dalo spregledati, kako pomenljivo so izzvenele njegove besede. Mikeal je bil princ, jasno – toda namiga v njegovih besedah rjavolaska tako ali tako ne bi mogla razumeti, če ni poznala resnice o njiju. »Sicer pa, ja – to je moj hobi. Me veseli, da se razumeva,« je pomežiknil rjavolaski, potem ko je zgrabil za priložnost, da bi se lahko strinjal s svojim bratom. Pravzaprav ob tem ni bil prepričan, če bi mu moral tudi čestitati, da ga je tako imenitno opisal – morda bi mu moral.

»Oh, ljubica, seveda te maram,« je skoraj zapel in nazadnje zavil z očmi ob svoji osladnosti, ko mu je že preveč stopila v ton glasu. Kot vedno je totalno pretiraval, sploh ko je ljudi hotel prepričati v nasprotno – kot da bi s tem naredil kakšen specialni učinek ali kaj podobnega. »Nikar ne poslušaj mojega brata,« je zamahnil proti dvojčku, kot da bi se ga odločil ignorirati, pri tem pa jo je s svojim pogledom prisilil, da ga je pogledala. »Povej, mi ljubica. Sem ti všeč? Še jaz bi si bil,« jo je naprej dražil brez kakršnegakoli cilja. »Kar sanjaj,« je mimogrede navrgel še svojemu bratu, da bi mu ugovarjal, ne da bi pri tem zares umaknil pogleda z rjavolaske ali pa si izbrisal z obraza zabavljoči nasmešek. »No? Te peljem na.. ali bolje, vaju peljem na tisti vrtiljak, o katerem pravkar sanjaš, da si bosta lahko izpovedala ljubezen na bolj intimnem kraju? Hura.« Čutil je, da se je pričel utapljati v vsej tej osladnosti, zato je pri priči prenehal s pretvarjanjem in kot ponavadi dramatično zavil z očmi. »Tisti Ferris je drugače za crknit dolgočasen. Vsekakor ne priporočam, razen če hočeš, da ti služi namesto uspavanke.« Njegovo neposrednost je kot ponavadi spremljal droben smehljaj, boleče pošten smehljaj, ki se je še isto sekundo sprevrgel v običajno muzanje.

»Zakaj sem tak kreten? Hm, naj pomislim,« se je ob tipičnem vprašanju lažno zamislil, nazadnje pa skomignil, kot da ne bi vedel odgovora. »Ti bom pustil to čast, da sama ugotoviš, prav?« Privzdignil je obrvi in se spačil, ko je mimogrede ošinil slona, ki ga je zaradi razburjenosti premikala iz roke v roko in pomoti oplazila tudi njega. »Ah, kako ljubko,« je vzdihnil v znak očaranosti, ko je njegov pogled nenadoma ujel njeno potezo, ko se je oklenila nadlahti njegovega brata. »Seveda jo hočeš,« je protestiral, ko je zavrnila njegovo ponudbo, da bi ji razkril skrivnost, pri tem pa namerno prezrl bratovo pripombo. »Skrivnost je tako strašljiva, da bi se od groze onesvestila, če bi ti jo povedal. Tako da, če dobro pomislim, je vseeno bolje, da jo ne veš.« Ja, vsekakor je bilo bolje, če ni vedela, da sta z Mikaelom prestolonaslednika – to dejstvo mu je že tako ali tako grenilo življenje in ni hotel, da bi se nekdo naravnost pred njim še navduševal nad tem. »Slučajno kdo dvomi v to, da se ne bom lepo obnašal?« je trenutek za tem že s pogledom zajel oba in privzdignil obrvi. »Glede na to, da znam zrecitirati ves bonton na pamet, ne bi smel biti problem,« se je namuznil in navdušeno plosknil z rokami v znak strinjanja, čeprav nič od tega v resnici ni čutil.




TAGGED: awesome mikael & becca smitten3

TEMPLATE BY [Only admins are allowed to see this link] AT CAUTION 2.0 !

________________________________________

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: cotton candy and popcorn   

Nazaj na vrh Go down
 

cotton candy and popcorn

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-