KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 bumper cars

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
valerie raveneto


Število prispevkov : 91
Age : 23
Kraj : verona, italy
italy

ObjavljaNaslov sporočila: bumper cars   Pet Jul 06, 2012 12:05 am

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
hanna sorheim


Število prispevkov : 17
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bumper cars   Čet Jul 12, 2012 7:21 am

    Sita smiljenja sami sebi je prikrila še zadnje plasti rdečice, ki se je nabrala okrog njenih oči, potem ko je, vsa objokana, dobro uro preživela med rjuhami. Saj ne, da je bila ženska občutljive sorte, toda po vsem tem kar je doživela v zadnjih mesecih, ji dobesedno ni preostalo kaj drugega, kot da si privošči dan, ko vase pač lahko zmeče vse kar ji pride pod roke in posluša tisti cd z depresivno glasbo, ki ji ga je zapekla prijateljica, ko sta se – pred njenim odhodom na otok – še zadnjič poslovili. Ob samem prihodu sem je sicer imela neverjeten občutek domačnosti, ne le to, po dobrem letu »prijateljevanja« je končno spoznala Caleba, skupaj sta preživela neverjeten mesec in pol, sedaj pa je počasi vse šlo k vragu. Lahko bi rekla, da ji je dajal občutek nezaželenosti, kot da mu je vsak trenutek, ki ga preživi z njo, odveč, kot da obžaluje, da sta se nazadnje le spoznala, in če dobro premisli, tudi sama ni več tako zelo prepričana, da je on tisti, s katerim bi (če se nekoliko pesniško izrazi) rada preživela preostanek življenja. Bil je čudovit dan, vsekakor prelep za leno objokovanje usode, ki se je pač imela zgoditi, in če je spomin ni varal, se je pred dobrim dnevom začel poletni karneval, o katerem so vsi govorili že par tednov nazaj. Sicer niti slučajno ni želela naleteti na Caleba, po možnosti v objemu kakšne odvratne psice, ki bi ji najbrž v trenutku skočila za vrat, toda če se ima on pravico vlačiti in zabavati naokrog, mu sama ni želela dati občutka nadvlade. Navsezadnje je bila vse skupaj njegova krivda, on je bil tisti, ki svojih rok ni mogel preprosto obdržati na njej in se je mogel ves čas spogledovati z drugimi, kar mu je bilo očitno v večje zadovoljstvo kot ona sama. Dim ji je dobesedno pihal iz ušes, ko si ga je predstavljala z drugim dekletom, z desnico pa s predalov zmetala par kosov oblačil, ki jih danes definitivno ni imela namena obleči.

    Ko se je v dobrih deset minutah spravila v dostojno stanje je le še na hitro ošvrknila dvosobno stanovanjce, ki ga je delila še z enim dekletom, potem pa izginila na ceste otoka in se počasi približevala mestu, kjer je že nekaj časa potekal karneval. Lahko bi rekla, da za samo priložnost ni bila ravno primerno oblečena, toda ko je že pri samem vhodu zagledala Caleba, ki je pod roko stiskal temnolaso dekle, jo je samo dejstvo, da je nase nataknila najdražjo obleko iz njene omare, izredno razveselilo. Dekle v kavbojkah jo je pogledalo izpod čela, ona pa jo je le zvedavo zbodla z očmi in z visoko dvignjeno brado domala stekla mimo. In ko je nekje na levi opazila svetlolasca, ki ga je pred časom spoznala v enem izmed nočnih klubov ni niti malo oklevala, z nasmeškom na obrazu se mu je približala, potem pa nagajivo načela pogovor. »In, čakaš v vrsti?« je pomignila na avtomobilčke, ki so se zabijali drug v drugega in povzročali kaos na sami ploščadi. Ashton je bil verjetno eden izmed redkih, ki se jih v tem trenutku nemoči ne bi branila, toda ker si resnično ni želela še ene polomije v roku enega tedna, mu tega seveda ni želela takoj vreči pod nos. Dejstvo, da je bil tukaj popolnoma sam, je sicer igralo njej v prid (četudi bi se to utegnilo spremeniti v eni sami minuti), in če bi z enim samim objemom ali poljubom uspela Calebu stopiti na zadnji živec, bi bil to velikanski uspeh.

    Tagged: Ashton smitten
    Wearing: this :3
    Note: Well, I'm not really good at beginnings, but these two will have so much fun together <3

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
ashton montgomery


Število prispevkov : 15
Age : 23
Kraj : paradise island.

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bumper cars   Pet Jul 13, 2012 4:15 am

[Only admins are allowed to see this image] [Only admins are allowed to see this image]

WORDS: 640
    Poletni karneval je bil na otoku vsakoletna stalnica in ena od glavnih atrakcij za množico turistov, ki so v vročih mesecih obletavali otok, se pražili na peščenih plažah in slepo verjeli, da je tu kot v raju. Na nek način jih je razumel, četudi je na otoku preživel vseh štiriindvajset let svojega življenja in ga le redkokdaj zapustil. Sčasoma vsi kraji postanejo enaki, sicer čudovita krajina predstavlja samo še odtenek zelene barve in tudi poletja pričnejo izgubljati svoj čar, ko ugotoviš, da v njih uživajo vsi razen ti. Vendar je karneval sodil k tradiciji in tradicijo je spoštoval – na primer tisto vsakovečerno, ko se je napotil ven v enega od lokalov in vsem po vrsti dokazoval, da zna biti prvovrsten kreten. Včasih, pred leti, so sem zahajali s celotno družbo in obredli prav vsako od igral, se ustavili pri sleherni stojnici, sploh ker so na slednjih nekateri od prijateljev tudi prodajali najrazličnejše stvari. Vsaj ducat si je tukaj našel poletno delo, da so potem preostale pretihotapili na prizorišče karnevala tudi potem, ko je bilo že zaprto za goste. Navadno so sedeli na mirujočem vrtiljaku in sanjarili o dnevu, ko se bodo spravili z otoka in odšli v svet. Smešno, da je bila velika večina še vedno ujeta tukaj. Redkim je uspel veliki skok in doma so jih vsi obravnavali kot lokalne heroje – verjetno bi tudi sam pristal med njimi. Načrt je bil takšen, da sprejme nogometno štipendijo univerze v Louisiani, študira krajinsko arhitekturo in potem postavi na noge svoje podjetje. Namesto tega je podjetje odprl brez diplome, služil precej denarja in še naprej dobival obsojajoče poglede, ker bi po vseh pravilih moral iz sebe napraviti mnogo več. Da, preprost dogodek kot je poletni karneval znal na dan privesti malo morje spominov.

    Stal je ob robu ploščade, na kateri so se otroci navdušeno zaletavali drug v drugega z malimi avtomobilčki. Ozrl se je prek ramena, ko je za sabo zaslišal poznan glas, in prikimal svetlolaski v pozdrav: ''Zdravo, Hanna.'' Naredil je korak nazaj, da je stal poleg nje in svojo pozornost preusmeril nanjo, ko je s pogledom zdrsel prek njene trenutne oprave. ''Mislim, da si malo zgrešila modno bistvo karnevala – vrtoglave pete in obleka?'' se je rahlo nasmehnil, ker bi po vsaki zdravi logiki na sebi morala imeti nekaj, v čemer se da vsaj vsesti na vrtiljak ali vsaj normalno hoditi naokrog pet ur, ne da bi umirala od bolečine. ''Vendar te je lepo videti še v treznem stanju,'' je nadaljeval, ko se je njegov pogled vrnil nazaj navzgor k njenemu obrazu – če bi jo moral opisati, bi se odločil za besedico prikupna, kar je bilo samo po sebi redkost, glede na to, da običajno njegov besednjak pri opisovanju žensk ni vključeval drugih besed kot pijača, postelja in seks. ''Ne ravno. Obujam stare spomine in ugotavljam, da sem prevelik, da bi se zbasal v avtomobilček,'' je nato naposled odvrnil in ustnice ukrivil v malo zaigrano šobo, ko je pomignil proti malim avtomobilčkom na ploščadi. Včasih je cel dan preživel samo na tej postojanki, se zaletaval vse dokler niso zaprli. ''Hanna... morda sem bil zadnjič konkretno predoziran z viskijem, ampak se dobro spomnim najinega pogovora. Si si slučajno premislila ali obstaja kak tretji razlog, da govoriš z mano?'' je spregovoril čez trenutek ali dva in rahlo priprl pogled. Predvideval je, da bo v nekaj minutah ugotovila, da on sam v treznem stanju ni niti četrt tako zabaven kot opiti Ash, ki ga je imela priložnost spoznati nekaj večerov nazaj. ''Nimaš fanta tod nekje naokrog? Tistega o katerem si govorila petnajst minut in me prepričevala, kako je oh-tako-zelo-super?'' je nadaljeval s širokim nasmeškom, ko so njegove misli stekle v smer tistega večera, ko ji je praktično naravnost v obraz rekel, da bi jo z veseljem uporabil za gretje njegove postelje – zagotovo ni slovel pod taktnosti ali diskretnosti: ''Se je izkazalo, da ni oh-tako-zelo-super?''
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
hanna sorheim


Število prispevkov : 17
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bumper cars   Pet Jul 13, 2012 8:38 am

    Čeprav ni bila ena izmed tistih plehkih deklet s plitkim karakterjem brez drobca samospoštovanja, si je v tistem trenutku morala priznati – Ash je bil eden izmed dveh moških, ki bi jo v tem trenutku na precej lahek način prepričala v nekaj, kar bi se ji še pred dobrim tednom dni zdelo povsem nespametno in naivno. In ker je v tem času prišlo do drobnih sprememb, ki so oškodovale precej njo, ne toliko Caleba, ki več kot očitno že proslavlja svobodo, je bila kar naenkrat pripravljena vsaj še dodatno premisliti o ponudbi, ki jo je dobila pred tedni. Priznati je namreč morala, da je Ash nedvomno vreden greha in če pomisli … trenutno med njima ni niti ene same samcate ovire. »Am, ja,« je nervozno prestopila ter se nevarno zamajala na dvanajst centimetrih, ki so jo približali Ashtonovi višini. »Če te dovolj dobro poznam, in resnično upam, da te, to ne bo trajalo predolgo. V tem trenutku namreč resnično potrebujem nekaj močnejšega od vina, ki ga cimra še vedno hrani v hladilniku. Verjemi ali ne, še danes mi je slabo.« Slednje predvsem zato, ker je vino na samem koncu začela preprosto mešati z viskijem, kar jo je nazadnje za dobrih deset ur položilo v posteljo, in če bi jo v tistem trenutku kdorkoli našel in jo poskušal predramiti, mu najverjetneje ne bi uspelo. »Oooo, jaz pa sem že upala, da me boš zapeljal naokrog,« so se njene ustnice razširile v nasmešek, čeprav je bila divja in poskočna vožnja nekaj, česar njen želodec v tem trenutku res ni bil sposoben prenesti. Kot najstnica je sicer dobesedno bivala na karnevalih, ki so jih pogosto prirejali v enem izmed večjih parkov Stockholma (obenem vsaj polovico svoje takratne žepnine zapravila za to in ono neumnost), sedaj pa je bilo za te bedarije že prepozno. Seveda je še vedno uživala ob pogledu na vrtiljake in nasmejane obraze otrok, toda niti na misel ji ni prišlo, da bi se v tem trenutku tudi sama zbasala v enega izmed praznih avtomobilčkov.

    »Ah ne … ne vem … mogoče,« jo je Ash dobesedno spravil v položaj, ko resnično ni točno vedela kaj in kako bi odreagirala. Po eni strani bi ga najraje podrla kar sredi ploščadi in na očeh vsem, po drugi pa jo je njun odnos rahlo spominjal na tistega med njeno mamo in Markusom. Svetlolasec je sicer bil naravnost očarljiv, toda bala se je, da jo bo preprosto izkoristil, potem pa odvrgel kot popisan kos papirja. »Misliš Caleb? Ja, tukaj je, nekje pri vhodu, s pokvarjeno kurbo okrog vratu,« je dobesedno zasikala skozi zobe in pogled usmerila v tla, deloma zato, ker je o njem zadnjič še pela hvalnice, zdaj pa je vse skupaj šlo k vragu, in vedela je, da ji Ash s tem pač ne bo dal miru. »Še prejšnji teden je bilo vse okej, potem pa pofukanih oči in rok pač ni mogel več držati k sebi in je šlo vse k vragu. Saj ne vem ali sem razočarana ali vesela, da se me je znebil tako na hitro,« je dajala sproščen vtis, čeprav je še pred nekaj urami obraz vztrajno tiščala v premočeno posteljno rjuho. »Tako da ja, če nameravaš reči 'saj sem ti rekel', mi prosim prizanesi, smart-ass.« se je sproščeno nasmehnila, potem pa preko ramena pogled usmerila proti temnolascu, okrog katerega je bilo sedaj že več, in ne le eno dekle.

    »Kaj pa ti? Še vedno, prost kot ptiček na veji, položiš vsako, ki ti prekriža pot? Ali imaš vsaj kakšno rešeto s pomočjo katerega izbiraš potencialne žrtve? ga je dregnila pod rebra, toda priznati je morala, da je bila kar malce ljubosumna. Vse, ki so že imele priložnost greti njegovo posteljo, so ji šle nenormalno v nos, in nikakor si ni predstavljala česa resnejšega s človekom, kot je bil on. Ravno zato se ji je njegov predlog zdel tako zelo mamljiv – seks brez kakršnihkoli obveznosti – potrebo je seveda imela, niti slučajno pa se ni želela ponovno obvezati popolnemu kretenu, ki jo bo na koncu razočaral in nato prevaral s kopico drugih prostakinj. Ko je že ravno pretirano razmišljala o slednjih se ji mimo njiju sprehodil Caleb, ki je pod roko sedaj stiskal svetlolasko (ta jo je premerila od glave to peta, potem pa se tesneje privila k moškemu, ki je Hanni še pred dobrim tednom govoril, da jo ljubi), in zaželela si je (ne glede na to kako zelo otročje je to zvenelo), da bi jo Ash - njemu na očeh – privil k sebi.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
ashton montgomery


Število prispevkov : 15
Age : 23
Kraj : paradise island.

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bumper cars   Sob Jul 14, 2012 10:26 pm

[Only admins are allowed to see this image] [Only admins are allowed to see this image]

WORDS: 901
    ''Hanna, ne pomisli niti za trenutek, da me poznaš. Še manj pa dobro,'' jo je moral takoj na samem začetku nekoliko popraviti. Poznala je en sam delček njega in to je bil tisti, ki ga je 24/7 kazal svetu. To je bil tisti del, ki so ga poznali vsi, a ni bil resničen, ne zares. Navadil se je igrati vlogo patetičnega ženskarja, ki ga je najlažje najti vsak dan ob isti uri v enem od lokalov, ko se čez poletje druži s turistkami in se med letom občasno vrne h kateri od domačink, ki je razumela definicijo besedne zveze seks brez obveznosti. ''Kakorkoli že, res je, da sem verjetno najbolj primerna izbira, ko se ti zahoče zlivati alkohol po grlu in početi cel kup stvari, ki jih nato obžaluješ ne samo nadaljnih nekaj dni, temveč tudi mesecev,'' se je tako nasmehnil in malce zmajal z glavo. Sam je bil prepričan, da njegova vest že zdavnaj preprosto izpuhtela v zrak skupaj z nekaterimi od čustev, da je ostala samo prazna lupina, kateri se reče telo. ''Vino potem ne pride v poštev? Če ti je še zdaj slabo... kaj dosti lažjega od vina ravno ni. Vendar ne razumem, zakaj točno se sploh želiš napiti?'' je brez zadržkov poizvedoval, ker vsekakor ni pričakoval, da bo kadarkoli sama od sebe pristopila k njemu, ne po tistem, ko ji jasno povedal na kakšen način jo vidi. Kot svojevrstno trofejo. Kot nekoga, ki se ga splača videti med rjuhami. Kot nekoga s katerim bi si krajšal eno samo noč, eno. V ozadju je morala biti neka zgodba in četudi ji bo na samem koncu z veseljem dal ali ponudil karkoli bo želela, je to zgodbo moral poznati. ''V tem malem avtomobilčku zagotovo ne. Vendar sem tukaj z avtom, če boš takšnega mnenja tudi čez pol ure, potem lahko greva drugam,'' je s širokim nasmeškom še ubesedil svoje trenutne misli in pomignil v smeri oddaljenega parkirišča.

    Ob njenih parih skorajda zajecljanih besedah se je nasmehnil, ker mu jo je uspelo stisniti v kot: ''Pa ne da ti je postalo nerodno, hm.'' Bili so časi, leta, ko je znal v vsaki situaciji ravnati pravilo, reči pravo stvar, govoriti resnico, ne da bi le ta koga prizadela. Imel je občutek za ljudi in njegovo življenje je bilo podobno pravljico, verjetno celo preveč podobno, kot se je izkazalo na koncu. In ko je slednji prišel, konec namreč, je ugotovil, da mora biti edini kreten na svetu, ki se sploh ozira na obzirnost, pravičnost in vse te vrline v izginjanju. ''Če je Caleb tip, o katerem si mi zadnjič govorila, potem da, mislim njega,'' je prikimal in počakal, da je nadaljevala. Tako je sledil njenemu pogledu, ko se je ozrla prek ramena in opazil visokega temnolasca blizu vhoda v karneval, v družbi ene od domačink. ''Te je prevaral?'' je spet brez kakršnekoli subtilnosti povprašal in z dlanjo rahlo prijel njeno brado in usmeril njen pogled nazaj proti njemu. Ni se imelo smisla ozirati nazaj in se mučiti z opazovanjem bivšega v družbi druge – če sta sploh prekinila. Ženske so včasih imele čudno logiko, da so jih sprejele nazaj k sebi, tudi potem ko je precej očitno skočil čez plot. Varanje je bilo zanj do skrajnosti občutljiva tema in ne glede na njegov sloves, varal preprosto ni in pika. Tako ali tako se je njegova ena in edina zveza končala pred petimi leti in kakšne priložnosti niti ni bilo. ''Aha... in sedaj si se odločila, da mu lahko vrneš tako, da izkoristiš ubogega mene?'' je poskušal razumeti, kaj se dogaja in tako odkriti pravi razlog za njeno nocojšnjo družbo. ''In jaz ne vem ali naj bom užaljen, ker si do mene prišla šele takrat, ko te je tvoj Caleb pustil na cedilu, ali naj bom srečen, ker me očitno nameravaš spraviti v posteljo,'' je nadaljeval v šaljivem tonu, da bi njene misli preusmeril s tistega kretena na ta trenutek.

    Iskreno se je moral nasmejati, ko ga je tako popolno opisala – njega in njegov življenjski slog, da bolje res ne bi mogla zadeti. Vendar se verjetno ni zavedala, kako prost je v resnici bil. Ljudje so sklepali, da se občasno zaplete v kakšno kratko zvezo, vztraja dokler lahko, nato pa žensko ali prevara ali preprosto odvrže. No, do zvez ni prihajalo. ''Oba veva, da nisem ravno zahteven,'' je raje odvrnil in spretno ujel njeno dlan, ko ga je dregnila pod rebra in jo potegnil kak korak bližje k sebi. ''Ne položim ravno vsake, Hanna. Ti si še vedno v vertikalnem položaju. Zaenkrat,'' se je namuznil in pobegel pramen svetlih las potisnil nazaj za njeno uho. Priznati je moral, da je znala presneto zmesti. Na prvi pogled je delovala kot poosebitev angelske nedolžnosti, toda vsakič ko je odprla usta in spustila iz sebe kakšno kletvico ali dve, je bil primoran svoje besede vzeti nazaj. Lahko bi se samo sprijaznil, da se za videzom prikupne Švedinje skriva mala pošast, a tudi to bi bilo pretirano. Vendar je bil prepričan, da je imela svojo temno stran, ki je te dni počasi prihajala na dan. ''Sicer mi ni ravno všeč, da si me uporabila kot izhod v sili, ampak verjetno lahko izkoristiva tole, kolikor se izkoristiti da, kajne?'' je nadaljeval in sam pokimal v pozdrav svetlolaski v družbi njenega bivšega, s katerim sta se tisti trenutek sprehodila mimo. ''Torej, sva na karnevalu, kaj bova počela? Kakšne posebne želje? Danes se počutim ustrežljivega,'' so bile zadnje besede tih šepet.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: bumper cars   

Nazaj na vrh Go down
 

bumper cars

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-