KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 fear house

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
valerie raveneto


Število prispevkov : 91
Age : 23
Kraj : verona, italy
italy

ObjavljaNaslov sporočila: fear house   Pet Jul 06, 2012 12:09 am

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
filip mykhailo


Število prispevkov : 37
Age : 23
Kraj : vladivostok, russia
russia

ObjavljaNaslov sporočila: Re: fear house   Tor Jul 10, 2012 7:48 am

[Only admins are allowed to see this image]

FOR: beatrix, love smitten3
WORDS: 632
COMMENT: it kind of sucks. excusez-moi.
    nameraval se je že odpraviti domov, ko je ob vhodu na prizorišče karnevala najprej zagledal par dolgih nog, prekleto dobro znano linijo bokov in s pogledom nadaljeval pot do obraza, samo da bi se stoodstotno prepričal, če vidi pravo osebo. kako bi človek opisal beatrix courson? kako naj jo opiše on? v spominu je imel še vedno vgravirano njuno prvo srečanje, ko je mislil, da v njeni družbi ne bo zdržal niti pet minut in resnično ni vedel, kaj je moški del njune družbe videl na njej, poleg očitno pregrešne postave. ob naslednji priložnosti ji je povsem jasno povedal, da ga spravlja ob živce in če ga spomin ni varal se je med njima odvil precej razvnet prepir v katerem mu je zadala zaušnico in ga nič kaj nežno boksnila v trebuh. naslednje kar je pomnil pa je bil občutek njenega telesa pod njegovim, ko se je ujela med njega in hladen zid hodnika enega od mestnih klubov. sedaj se je nekje vmes nasmehnil, ko jo je spremljal s pogledom in je vedel, da ga še ni opazila - bilo bi zanimivo videti v kakšnem razpoloženju je danes. ali bo spet vsa pasja ali enkrat za spremembo kanček bolj prijetna. toda nasmešek je kaj hitro zamrznjen obstal, še preden bi dosegel svoj celotni potencial. njena dlan se je oprijela komolca neznanega svetlolasca in kmalu sta izginila skozi vhod v hišo strahov. preden bi utegnil razčleniti zmešnjavo v njegovi glavi, je bil že na pol poti do te atrakcije karnevala, in ni niti premislil, kaj počne. seveda nista bila skupaj, nikakor ne. vendar so bili dnevi, ko jima je uspelo zakopati bojno sekiro in se predvsem čez vikende, ko mu ni bilo potrebno ždeti v učilnici, zavleči v njeno spalnico. ti vikendi so se ob nedelju zvečer običajno končali s pobesnelimi kletvicami in enkrat ji je uspelo celo, da mu je pregriznila usta - nikoli ni ugotovil ali je bilo to dejanje besa ali strasti. in sedaj se je namenil naravnost za njo, vedoč da spet tvega marsikaj. vendar je moral priznati, da se je za beatrix izplačalo storiti marsikaj. pri tem je izdatno težo nosilo tudi njegovo trenutno počutje, ker mu je v samo enem tednu bivanja na otoku brez nje postalo neverjetno dolgčas, česar ji sicer ne bi priznal za nič na svetu. plačal je vstopnino v hišo in se podal skozi temen hodnik, čakajoč da se njegove oči končno privadijo teme. pohitel je skozi nekaj prehodov, ki so delovali kot precej kompleksen labirint, dokler ni končno zagledal visoke svetlolase postave ob njej. do nje ga je ločilo samo še nekaj korakov in kmalu mu je uspelo priti za njen hrbet, z eno dlanjo ujeti njeno iz drugo prekriti njene ustnice preden bi zakričala in bi se njen spremljevalec zavedal kaj se dogaja. zaenkrat je upal, da bo trol njeno izginotje označil kot eno od pasti v hiši in nadaljeval pot sam. potegnil jo je nekoliko s steze v manjši prehod, ki je bil očitno v popravilu, ko je končno odmaknil svojo dlan. ''nekako sem moral pritegniti tvojo pozornost,'' si je nadel opravičujoč nasmešek namesto konkretnejšega pojasnila ali samega pozdrava. minilo je že kakšnih devet mesecev odkar sta se nazadnje videla, na srečo se ne eden ne drugi ni sprenevedal, da njuno začasno razmerje vodi v karkoli realnega. bilo je samo razvedrilo, zgolj in le to. ''nisi mogla najti koga, ki ne izgleda kot prekleti ken, trix?'' dvomil je, da lahko povsem razbere njegov pogled, a slednji je sedaj kazal jasno razočaranje nad njeno izbiro družbe. ''sicer pa... hotel sem samo preveriti, kako zelo zaposlena boš do konca avgusta? saj vem, da je sezona turistov in boš po vsej verjetnosti poskušala zjebati nekaj mojih študentov, ampak vendar. za voljo dobrih starih časov?'' tudi če ga bo zavrnila, ne bo trajalo dolgo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
beatrix courson


Število prispevkov : 28
Age : 22
Kraj : marseille, france
france

ObjavljaNaslov sporočila: Re: fear house   Sre Jul 11, 2012 4:51 am

    bil je znova tisti čas v letu, ko je vso mesto obnorelo, ko se je trlo turistov po ulicah, in za katerega še zdaj ni vedela ali ga obožuje ali sovraži. bil je karneval. saj ne da je sovražila dejstvo da se je trlo turistov, navsezadnje je lahko dobro opravila s tem da je naredila celotno situacijo sebi v prid, a na živce ji je šla tista klasična precenjena postavitev celotnega karnevala. vsako leto je bilo isto – prišel si, ogledal sam sebe kako si predebel oziroma presuh, se šel voziti z avti in je bilo konec. morda je bilo krivo dejstvo da je veliko preveč pričakovala od tega, glede na to da prvi karneval na katerega je šla, je bilo z njeno prvo in zadnjo ljubezen, ki pa jo je zapustila. takrat se je spomnila – vzela sta nekaj tablet, spila nekaj kratkih, povlekla nekaj črtic in skadila nekaj šotk. takrat je bilo čudovito, takrat je točno vedela kaj želi od življenja, namreč zabavo. ni je bilo strah, ni bilo potrebe po igri, bila je samo ona in on, zavedno skupaj – ah, žal ne. vendar kljub morečih spominov se je še vedno spravljala na ta karneval, z morda kakšnim kančkom optimizma. navsezadnje je še vsako leto upala da bi jo čakal tam na stojnici, se ji opravičil za vse kar je bilo, ter ji segel močno v objem. še vedno je na to upala, kljub nočni mori ki jo je doživljala. na sploh ni verjela v dobro v človeku, le pri njemu je videla da morda ni tako pokvarjen kot vsi ostali, ne glede na to ali jo je pretepal ali ne, tudi če ji je pripravljal notranjo krvavitev organov, ali ne, bilo ji je malo rečeno vseeno. mogoče niti ne bi živela več če takrat ne bi bilo za tistega domačina, in niti mu ni bila hvaležna po eni strani. navsezadnje je izgubila edino stvar ki ji je bila v življenju kadarkoli pomembna. a po drugi strani ji je zdrava pamet govorila da je bila dobra stvar da se je tako končalo. pa vendar, ne bi bilo tega treba.

    stopila je skozi vrata ki so odkrivala čare karnevala, ter se ozrla naokoli. ni ga bilo. a morda bo še prišel. morda. stopala je hitro po prizorišču, ter videla nekega svetlolasca, ki je tam obupano stal in očitno čakal na nekoga. »no, kaj pa ti tukaj?« ga je vprašala in se delala kakor da ji je bilo pretirano mar. »pridi, sigurno ti bo všeč v tej hiši,« je rekla ter ga oprijela za roko, tako da sta skupaj odvihrala proti hiši. vse je bilo bolje kot pa misel da je tukaj sama, navsezadnje, tudi če je bil pretirano čuden blondinec, ki je drugače najbrž sploh ne bi zanimal. počasi je hodila po hiši, točno vedela vsako stvar ki naj bi te ustrašila, pa vendar je bilo vse tako slabo narejeno da najbrž te niti ne bi tudi če ne bi že vsega videla poprej. kar naenkrat pa je čutila kako so jo neke roke zagrabile, ter jo povlekle proti nekemu črnemu kotu kjer ju definitivno ni mogel videti. mar je bil on? mar je resnično bil on, jo videl kako je odšla noter s tistim blondincem in jo je zdaj želel ubiti? pa tudi če, bilo ji je vseeno, kaj če so jo držale njegove roke. njegov oprijem, ki ga ni čutila že leta in leta, in kako bi lahko bile lahko njegove ustnice na njenih. pogledala je nazaj, še vedno v pričakovanju dokler ni videla oči – filipa. kanček nje je bil sicer pretirano razočaran, a zdaj je bila le sekunda da je lahko odpravila to zmedo imenovana čustva ki so bila kot odprta knjiga na njenem obrazu. »pozdravljen gospodič mykhalio,« je rekla ter se namrščila. »mislim, zdaj sem sicer pričakovala nekega vampirja, volkodlaka, skratka karkoli kar bi me spravilo do kretenskega smeha – tako pa si samo ti,« je rekla ter skomignila z ramo. »kakorkoli – imaš mojo popolno pozornost,« je še rekla brez resničnega interesa. ni bil ravno kriv filip, kdorkoli bi bil pa tudi če sam james dean, ko ji ne bi pretirano pomenilo. »ah daj no, se ti ne smili? mislim, poglej ga, najbrž izgubljen turist ki je iskal tukaj ljubezen svojega življenja. misliš da nisem zmožna ljubezni in čustev in vsega ostalega sranja da bi ga lahko spravila iz tega?« je rekla ter se nasmehnila. »filip, filip. mar si potreben?« je vprašala ter se znova nasmehnila. »mislim glej, vedno sem prosta – navsezadnje, tvoji študentje tako lahko vedno izostanejo s pouka. povej mi če bo kakšen luškan primerek ki ti bo šel na živce ali kaj. mu bom dala priporočila kako te še bolje provocirat,« znova se je namrščila, z roko pa segla po njegovi lici. prizor je bil pretirano znan, pa vendar, upala si je narediti naslednji korak, namreč, celotno stvar sploh izpeljati. »kakorkoli, kako pa ste, gospodič mykhalio?« je vprašala ter se ugriznila v ustnico. »navsezadnje, zdaj boš moral biti moje spremstvo, sama na tem pofukanem karnevalu tako ne bom. zdaj pa si lahko izbereš kam greva – ali ostaneva raje tu?« je še dodala ter se mu nasmehnila, ter spustila oprijem. mogoče ni ravno on, pa vendar, saj karneval bo tudi naslenje leto.

    these 866 words are written for the most awesome filip, and I would just love to add that I adore filip and I kind of like them already :3 also, I am listening to lana del rey, for some inspiration
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
filip mykhailo


Število prispevkov : 37
Age : 23
Kraj : vladivostok, russia
russia

ObjavljaNaslov sporočila: Re: fear house   Sob Jul 14, 2012 8:28 am

[Only admins are allowed to see this image]

WORDS: 737
    Lahko bi si izbral malo bolj prijateljski in vljuden pristop, namesto da jo je prav po neandertalsko ločil od preostalih obiskovalcev klavrnega izgovora za hišo strahov in jo spravil v enega od številnih temnih kotičkov, stran od oči javnosti. Vendar so bili prav takšni kotički nekako njuna stalnica. ''Kakšen vljuden pozdrav, gospodična Courson, se bom moral naslednjič prikloniti in ti poljubiti roko preden te spravim v posteljo?'' se je nasmehnil in z dlanjo zdrsnil prek njenega čela, ko se je namrščila, da bi poskusil pregnati gubice, ki so se tam zarisale. ''Se opravičujem za to razočaranje,'' je prikimal s skrajno resnim glasom. Vsaj naletel je nanjo na dober dan, a od nje tako ali tako ni pričakoval kupa sranja o tem, kako jo je popihal lansko poletje in pozabil nanjo za nadaljnih devet mesecev. Tak pogovor je že opravil in se na srečo z nekaj spretnosti izvil iz težav. Toda Beatrix je bila na povsem drugem nivoju in težave z njo so se vrstile bolj zaradi malenkosti, a to so bili prepiri v katerih je brezsramno užival in se jih morda skrivoma celo veselil. ''Glede tistega dela z vampirjem, bi se dalo kaj narediti. Vendar se žal ne svetim na soncu in spanje v krsti dvomim, da je udobno. Ostane še tisti skromni del z ugrizi?'' se je namuznil in se zatem raje osredotočil na njen obraz, ko je poskušal razbrati njen pogled. Res je delovala nekoliko razočarano, četudi je vse skupaj spretno zakrila s svojim občutkom za sarkazem in za zbadljive komentarje, ki jih je od nje tako ali tako pričakoval. ''Da, vidim da si res zelo navdušena, da me vidiš,'' je tokrat on zamrmral s komaj zaznavnim hladom. Od nje bi raje dobil napad s pestmi, celo brca v katerikoli del telesa bi bila bolj dobrodošla kot ta prekleta otopelost. Kadar se je umaknila v takšno stanje, se je znašel na povsem neznanem področju in običajno je bila rešitev v preprostem seksu brez vseh zadržkov. Težko izvedljivo sredi karnevala, a ne nujno nemogoče. ''Smili se mi, ker ne ve, kaj ga čaka, če ga dobiš ti v roke. Dvomim, da bi preživel več kot dve noči Beatrix,'' je odkimal in se res ozrl prek ramena, ko je svetlolasec izginil za naslednjim vogalom skupaj z ostalimi ljudmi, verjetno povsem navdušen nad neverjetno strašno hišo pošasti: ''Si pravkar povezala sebe s pojmom ljubezni? Hm, devet mesecev me ni in si se naučila izgovoriti osem črk.''

    Ob njenem vprašanju se je njegov nasmešek razširil skorajda do ušes, ker je bilo vprašanje tako zelo absurdno in je obenem imelo tako zelo očiten odgovor, da res ni šlo drugače. Objel jo je preko pasu in jo ne ravno nežno potisnil korak nazaj, kar je bilo dovolj, da je bil za njenim hrbtom varen hladni zid. ''Mislim, da je krivda v celoti tvoja. Nekaj povezanega s spominom na to, kako zelo dobra si v postelji... in ob zidu,'' je nadaljeval s kanček tišjim tonom, ne da bi umaknil pogled zdaj z njenih ustnic. ''Spet ta gospodič, takšen vljuden lep govor ti ne pristaja preveč, Trix. Veliko varneje bi se počutil, če bi mi dala zaušnico ali se začela dreti name. Ne vem, kako naj reagiram na tvoje lepo obnašanje,'' se je uprl želji, da bi iz sebe spravil še nekaj konkretnih kletvic v ruščini. Toda s svojim maternim jezikom se je ukvarjal samo v službi, sicer pa je med sebe in domovino postavil široko obzidje in se izogibal vseh stvari povezanih z Rusijo. Šel je celo do te mere, da njegova angleščina v sebi ni nosila niti pikice ruskega naglasa. ''Zdaj sem nekoliko bolje. Nisem ravno prekleto srečen ali zadovoljen, vendar bo že. Pa ti, francozinja? Dvomim, da se me ravno pogrešala,'' je odvrnil in dlani pomaknil po njenih bokih navzdol do roba kratkih hlač iz denima in zataknil palca za mostička blaga, kjer bi se moral nahajati pas, ter njene boke potegnil bližje k sebi. ''Tak je bil namen. Spraviti te stran od zaljubljenega Kena in te podreti v tem kotičku. Razen če imaš željo po nekih vrtiljakih, stojnicah in občinstvu?'' je bilo vprašanje bolj retorično, ker ni ravno pričakoval, da bo res izbrala karneval namesto proslavitve njegove vrnitve v tem kotu. Samo bežno je podrsal po njenih ustnicah, brez pravega poljuba, četudi je ideja o seksu tukaj in zdaj postajal vse bolj privlačna. ''Torej? Ti grem kupit preklete balone ali bo tole dovolj?'' se je nasmehnil tik ob njej.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
charlotte lucas


Število prispevkov : 21
Age : 23
Kraj : tallinn, estonia
estonia

ObjavljaNaslov sporočila: Re: fear house   Pon Jul 16, 2012 12:14 am

    [Only admins are allowed to see this image] [Only admins are allowed to see this image]
    adam! smitten here is unknown words, lotte looks like that and sorry it's not my best :]
    potrebovala je sprostitev. nekaj kar jo bo povsem odklopilo od nepotrebnega sanjarjenja o tem, kaj vse je že dala skozi in koliko stvari je pravzaprav pustila za seboj. vsak dan so se zopet vračale misli na domači tallinn in stvari, ki jih je zapustila tam. čeprav je bila trdno prepričana v to, da je odločitev, da se za nekaj časa odmakne od domačega življenja več kot pravilna, je zadnje čase omahovala z odločitvami. nikoli sicer ni mogla reči, da ji je bilo žal, da je prišla sem, kajti otok je nadvse pozitivno vplival na njeno počutje, toda vseeno je od časa do časa pomislila na domače mesto in to, da bi se s prvim letalom vrnila domov. in danes je bil zopet eden tistih dni, ko so se spomini preteklosti zgrinjali nadnjo kakor temni oblaki ob lepem sončnem dnevu. in dobro je vedela, da mora to nekako spremeniti. nič dobrega namreč nebi mogla pričakovati od dneva, ki bi ga depresivna preživela v spalnici in zgolj upala, da nebo nikogar blizu, ki bi ji lahko stopil na žulj. kajti potem bi se stvari lahko obrnile samo še na slabše. uglasnila je radio iz katerega se je vila nova uspešnica skupine muse, ki jo je zadnje čase lotte resnično oboževala in stopila proti garderobni omari. s pogledom je uzrla skozi okno in se namuznila ob mraku, ki se je počasi že spuščal nad otok. vseeno je iz omare potegnila lahno poletno oblekico, balerinke in posledično zaradi bolj hladnega ozračja, ki je verjetno sledilo z prihodom večera, še kavbojsko jakno. lase je spela v visok čop ter v veliko torbo zmetala najpotrebnejše stvari. še enkrat se je ozrla po sobi, če je slučajno kaj pozabila, potem pa zaprla za seboj vrata in se po obali počasi odpravila proti mestu. če si poznal pot ali dve, ki sta vodili skozi gozdiček, si do mesta dospel veliko hitreje, kakor, če bi pešačil celotno pot po obali. sicer je ta ponujala odličen razgled na morje in sonce, ki je vedno hitreje tonilo v morje na obzorju, toda vseeno ni bila ravno ljubiteljica samotnega sprehajanja po obali ob temi. ne, da bi se bila česa bala, toda vseeno ji ni bilo prijetno. vsak šum in strah pa bi brez težav samo spodbudil njeno slabo voljo in posledično lahko tudi kakšen depresiven moment več. po nekaj minutah hoje je uzrla prve luči in še sanjalo se ji ni, da bi lahko do mesta dospela tako hitro. namen je imela stopiti v trgovino ali dve, popiti kavo, potem pa se z taksijem vrniti v vilo v kateri so bivali vsi študentje na jezikovnem taboru. ampak še predno bi lahko dospela do mesta, so se pred njo začele dvigati raznobarvne luči in veselo glasbo je bilo moč slišati že na daleč. karneval, seveda. kako je lahko pozabila na kaj takšnega. ja, brez težav pravzaprav. sama ni bila ena tistih, ki bi s prvim dnem drli na vlakec smrti, na sladkorno peno in na avtomobilčke, ki se je glasnimi poki zaletavajo med seboj in premetavajo svoje voznike po sedežig levo in desno. ampak če je bila že ravno tu, no vsaj sprehodila bi se lahko skozi ograjen prostor na plaži, kjer je bilo vse skupaj postavljeno. mogoče naleti še na koga znanega, ki bi bil vesel njene družbe. stopila je mimo stojnice z sladkorno peno, ki jo je kot majhen otrok tako zelo oboževala in avtomatično se ji je na ustnicah pojavil nasmešek. in ta je še vedno trajal, ko je stopila pred veliko hišo na kateri so se bleščali raznovrstni napisi, ki so obiskovalce vabili notri. hiša strahov. spomnila se je trenutkov, ko so se prijatelji še v rosnih otroških letih stavljali kdo si upa prvi notri. in vedno so se na koncu trdno držali drug drugega in se že ob najmanjšem šumu zdrznili in kričali kot zastavo. skomignila je z rameni in stopila proti fantu, ki je pobiral vstopnino in odštela tistih nekaj dolarjev za vstopnico. počasi je stopila proti vhodu in z nasmeškom pospremila idilično kulico netopirjev in okostnjaka, ki se je počasi dvigal iz krste. ko preteklost vstaja. smešno. ampak nekako ni bilo več smešno, ko je čez nekaj korakov pred seboj zagledala obris postave, ki je v njej prebudila toliko spominov. na tiste noči, ki sta jih preživela skupaj, na dni, ko sta se držala za roko in paradirala po mestu gor in dol. ampak saj ni moglo biti res. povsem se je že sprijaznila s tem, da ga nebo videla nikoli več v življenju. in bolj je bilo tako, kajti preteklost se je vedno trudila pustiti za seboj in živeti mirno naprej. in ko se je obrnil proti njej ter se zazrl direktno v njene oči, ji ni prav nič pomagal pri tem. vrnili so se vsi spomini in njene ustnice so tiho zašepetale njegovo ime, »adam?« je vprašljivo navrgla v njegovo smer in kar ni mogla verjeti, da je to res on. tako se je spremenil v teh dobrih treh letih kar ga ni videla. ampak še vseeno je ostal tako enak, da ga je brez težav prepoznala. njega in vse tiste njegove poteze obraza, ki so jo vedno spravljale v smeh. in kasneje žalost, »kaj za vraga počneš tukaj?« po pravici povedano bi se najraje obrnila in odšla brez besed, ampak noge jo v tistem niso več ubogale.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
adam westermark


Število prispevkov : 52
Age : 23
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: fear house   Tor Jul 17, 2012 7:16 am










Še sam ni bil ravno prepričan, zakaj se je nazadnje vendarle postavil v dolgo vrsto otrok in njihovih spremljevalcev, ki so navdušeno čakali pred vhodom v hišo strahov. Namreč, vsekakor mu ni bilo več do tega, da bi se peljal s tistim počasnim vlakcem in si ogledoval vse okostnjake, ki bi skočili iz vsakega kota z namenom, da bi ga prestrašili – pravzaprav je bilo vse skupaj tako dolgočasno, da je bil prepričan, da bi hiša strahov zasedla prvo mesto najbolj dolgočasnih igral, kar jih karneval premore. Vsekakor je bilo sedenje na konjičkih ali karkoli drugega bolj zanimivo, kot pa se s počasnim vagončkom peljati skozi predor in poslušati vse prestrašene krike ljudi, ki so se dejansko ustrašili lutk z grozljivimi maskami. Pa vendar ga je navsezadnje radovednost le premagala in nazadnje se je odločil, da bo v tole strašno hišico kljub nezainteresiranosti le pokukal – ampak zgolj zaradi tega, ker se je nameraval skriti nekje v najtemnejšem kotičku in prestrašiti vsakega mimoidočega, ki bi prišel skozi vhod. To mu je na nek način predstavljalo zabavo, sploh pa je bil sam prepričan, da so bile žive lutke vsekakor bile bolj učinkovite pri samem vzbujanju strahu kot pa opazovanje premikajočih se zadev in spreminjanja reflektorjev.

Zagodrnjal je nekaj nerazumljivega, ko mu vsekakor ni bilo všeč, da je bila vrsta pred tem igralom tako zelo dolga – saj ne bi čakal, če bi se nekako dalo preriniti mimo vseh ljudi, kot je to počel ponavadi. Toda ljudi je bilo tukaj preprosto preveč in tako mu ni preostalo drugega, kakor da se je sladkal svojo sladkorno peno, ki si jo je mimogrede nabavil povsem za to priložnost in potrpežljivo – kolikor se je v to v njegovem primeru sploh dalo - čakal, da bo prišel na vrsto. Medtem ko je v usta tlačil nov kos sladkorne pene, si je v glavi že pripravljal različne scenarije svoje potegavščine, ki jo je nameraval pripraviti znotraj hiše strahov, hkrati pa pomežiknil blondinki, ki je poželjivo strmela vanj – ni se mogel zares spomniti, od kje jo je poznal, tako je na podlagi njenega pogleda lahko le ugibal, da je bila znova ena izmed deklet, s katero si je pred kratkim grel posteljo. Nič novega, pravzaprav.

Umaknil je pogled in se osredotočil na vrsto pred njim, ki se je počasi že začela prazniti in se tako z množico premaknil proti blagajni, kjer je z vajeno kretnjo prodajalce v roke potisnil bankovec in odkorakal stran, še preden mu je lahko vrnil drobiž. Saj mu ni bilo važno, koliko je zapravil za to ušivo hišo strahov in tudi ni bil eden izmed tistih, ki bi preračunaval, če se mu sploh splača rabiti denar za takšne otročarije. Če mu zaradi okoliščin ne bo uspelo strašiti ljudi, je vsaj upal, da mu bo pot prekrižala kakšna prikupna rjavolaska, s katero si bo delal družbo tistih par minut, ko se bo vozil v vagončku in z glasnimi komentarji motil ostale obiskovalce. Zabavna zadeva, vsekakor – in morda navsezadnje niti ne bo tako dolgočasno, kot se je ves čas prepričeval.

Le da vsekakor ni pričakoval, da se bo že takoj ob vhodu srečal s tako znanimi očmi in moral je dvakrat pomežikniti, da se je prepričal, če oseba pred njim ni le lutka, ki je podobna njegovi bivši. Prav lahko bi se mu bledlo zaradi tistega močnega sonca zunaj, ki se ga mimogrede še vedno ni mogel povsem navaditi, niti ne poletne vročine, ki je prišla z njim. »Char,« jo je pozdravil z lenobnim nasmeškom in se ji približal s počasnimi koraki, kakor da ga sploh ne bi oviral tok ljudi, ki se je z veliko bolj gibčnim ritmom pomikal proti praznim vagončkom. »Pozdravljena v hiši strahov, ljubica,« se je namuznil na njene besede in jo brez vnaprejšnjega opozorila prijel pod roko, kakor da bi bila njegova spremljevalka za na ples ali kaj podobnega. »Sem duh iz tvoje preteklosti, če slučajno še nisi prišla do tega zaključka. Vrag naj me vzame, kaj?«







TAGGED: sweet charlotte smitten3
COMMENT: mine sucks too. ><


TEMPLATE BY EMME AT CAUTION 2.0 !

________________________________________

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: fear house   

Nazaj na vrh Go down
 

fear house

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-