KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 pearce, amelia hunter

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
hunter pearce


Število prispevkov : 1
Age : 24
Kraj : bristol, england
britain

ObjavljaNaslov sporočila: pearce, amelia hunter   Pon Jul 23, 2012 5:39 am

    AMELIA HUNTER PEARCE
    "I desire the things that will destroy me in the end."
    [Only admins are allowed to see this image]
    once upon a time i was a snow white too you know

    FULL NAME amelia hunter pearce
    GENDER female
    NICKNAMES hunter, amy
    AGE 21
    HOMETOWN, STATE bristol, UK
    GROUP the locals
    POSTGRADUATE/JOB struggling anthropology student, part time asshole, full time geek
    SEXUALITY bicurious
    PLAYED BY anna speckhart

    --------------------
    HI I'M HUNTER AND THIS IS ME:
    Ni mogoče da me tale zadeva z opisovanjem samega sebe ne bi spomnila na The Breakfast Club. Sicer tole ni ravno kazenska sobota v šolski knjižnici, ampak ideja o eseju z naslovom “Kdo sem?” je nekako ista. V filmu vprašanje dobi preprost odgovor. “You see us as you want to see us.” In res, drži kot pribito. Lahko ti povem svojo zgodbo, obnovim svoje otroštvo, ti povem kako doživljam sama sebe, toda na koncu bo presoja o tem kdo sem vedno tvoja, kajne? Kako bo torej enaindvajsetletni tepki kot sem jaz uspelo napraviti dober vtis nate? Če misliš da me zanima, se hudo motiš. Za mnenje ostalih mi nikoli ni bilo prav posebej mar. Seveda sem bila kot zavzeta bralka stripov in lastnica treh tamagochijev vse do svojega desetega leta zasmehovana in označena za “geekovskega črva”, toda ko je Minnie Tyler v tretjem razredu v glavo dobila svojo lastno barbiko, so govorice in smeh kar naenkrat poniknili. S svojo mršavo postavo, ki je v celoti spominjala na posebej ploščato desko, s svojimi na gobico postriženimi lasmi in zobnim aparatom sem sicer vseeno ostala v krogu nepriljubljenih izobčencev, a me to nikoli ni motilo. Nasprotno – naredilo me je takšno kakršna sem. Pač sem bila vedno ena izmed fantov, pa ne le kar se izgleda tiče. Štiri leta sem bila predsednica kluba ljubiteljev Super Maria, ni minil dan da se ne bi na rolerjih in kolesih s klapo sestoječo iz moje malenkosti in še štirih sošolcev preganjali po obali Bristola, ob lepem vremenu tekmovali v metanju žabic v morje ter zvečer ostali pokonci do zore ob pripovedovanju strašljivih zgodbic. Tako sem kljub temu da sem okoli skakala v kratkih hlačah z vojaškim vzorcem, ponoči pod odejo risala lastne stripe ali listala po že stokrat prebranih omejenih izdajah X-Menov, hitela iz šole da bi nahranila tamagochija in očku kradla vinilke da sem jih s povečevalnim steklom stopila in preoblikovala v akcijske figurice odrasla v krogu bližnjih prijateljev in z nasmehom na obrazu. No ko sem jih dopolnila trinajst in moj prsni koš ni bil več osamljen, temveč sta mu družbo delali gospodični Boobie Right in Boobie Left sem se kar naenkrat spremenila v kriptonit za vse moške predstavnike med mojimi prijatelji. Leto starejši ali ne, preprosto niso uspeli dojeti da resnično nisem ena izmed njih kar se spola tiče, niti se niso imeli časa navaditi, saj se je pol leta zatem pričel ločitveni postopek mojih staršev. Verjetno je kristalno jasno kaj se je zgodilo – mama je bila nezadovoljna ker je bila njena edinka bolj navezana na očka, ker se ni pustila oblačiti v volančke, čipke in mašnice in si je tako kaj kmalu poiskala nove… prijatelje. Glede na to da je bila vedno nekje na stopnji mojih sovrstnikov kar se tiče odnosa z mano sem brez pomislekov zaprosila za očkovo skrbništvo in se skupaj z njim preselila nikamor drugam kot v Ameriko. On kot predstavnik založniške družbe v Srednji Ameriki, jaz kot dekle na prehodu v puberteto sva si na otoku Paradise Island našla malo, a urejeno hišo in jo spremenila v prijeten domek. Življenje na Karibih se za mnoge sliši kakor pravljica, meni pa je prvih nekaj let predstavljalo predvsem ločitev od vsakdana kot sem ga poznala do tedaj. V najstniških letih pač ni ravno mačji kašelj pustiti za seboj vsega kar si nekoč poznal, sploh ko se ti ravno zdi da bi z enim od prijateljev lahko postal kaj več, doživel prve poljube in držanje za roke ali odkril kaj več o ptičkih in čebelicah. Novo zrasle prsi, malce širša zadnjica in z zaslugamizobnega aparata briljanten nasmešek pa so se vendarle izkazali za pravi magnet za ljudi, kar je izoblikovalo krog mojih prijateljev dobesedno čez noč. Počasi, počasi se selitev na Karibe ni zdela tako grozna, kljub tsunamiju hormonov ki me je preplavljal. Ali pa morda ravno zaradi njih. Kljub temu da sem morda večkrat oblekla kratka krilca in s celih kopalk preklopila na bikinke, kljub temu da na plesišču kar naenkrat nisem več oponašala Elvisa temveč spominjala na kačo ki se v ritmu zvija okoli najbližjega privlačnega tipčka, kljub temu da se svojega “prvič” spomnim samo po nekaj polaroidih ki so neznano kako nastali… sem jaz še vedno jaz.Še vedno rada oblečem trenirko in razvlečen pulover, se počim na kavč ali v posteljo in žulim prste s celovečernimi seansami Mario karta. Še vedno tekoče govorim sarkazem, prijateljem mršim lase in mečem žabice v morje, pa čeprav v drugem oceanu, razlika je le v tem da sedaj nisem več stara 13 let, temveč sem 21 letna študentka antropologije. Na Karibih. Če spet citiram The Breakfast Club: “Does that answer your question?”
    --------------------
    YOUR NAME polona
    HOW OLD ARE YOU 19
    HOW LONG DO YOU ROLEPLAY 6(ish) years
    RPG EXAMPLE

    Spoiler:
     


    but today i'm only a human with a name



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
valerie raveneto


Število prispevkov : 91
Age : 23
Kraj : verona, italy
italy

ObjavljaNaslov sporočila: Re: pearce, amelia hunter   Pon Jul 23, 2012 6:17 am

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 

pearce, amelia hunter

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year :: opisi-