KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 bredroom no. 08 (iliana & adam)

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
adam westermark


Število prispevkov : 52
Age : 24
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bredroom no. 08 (iliana & adam)   Ned Jul 01, 2012 10:30 pm








Kako krasno je bilo na tem otočku - svobodno. Nikjer nobenega človečka, ki bi ti na vsakem koraku opozarjal, da tvoje obnašanje ni primerno kraljevskim načelom. Ni ti bilo potrebno mahati in se prijazno nasmihati, ko si hodil po ulicah ali pa ti odgovarjati na vprašanja, ki so bila zadnje tedne tako ali tako samo povezana s tem, v kakšnem stanju je oče. Na Švedskem se je vedno počutil preveč utesnjeno, preprosto zaradi tega, ker je bilo preveč pritiska s strani medijev in ostalega sranja. Toda tukaj.. to je bila svoboda, o kateri je lahko sanjal zadnje dni. Svoboda, svoboda in še enkrat - svoboda, podkrepljena z znanim občutkom užitka, ko si se zleknil na plažo in bil nenadoma obkrožen lepoticami, ki so naokoli skakljale v vročih bikinkah. In svet je bil lep.

Na obrazu se mu je zarisal znani samozadovoljni polovični nasmešek, ko je odprl oči in se seznanil s prelepo resničnostjo. Prav, mogoče ni bilo vse tako briljantno idilično kot v pravljici, ampak tega niti ni zahteval - nikoli, pravzaprav. Časi, ko so na njegovem svetu obstajali samorogi in mavrice, nikoli niso zares obstajali - toda trenutek, v katerega je bil ujet zdajle, bi čisto lahko primerjal z rajem, čeprav njegovi možgani niso še bili sposobni določiti natančnega kraja, v katerem se je nahajal - le neka spalnica, ki je ni prepoznal in ji je lahko le slepo pripisal osebi, ki je ležala poleg. »Ilianaa.. wakey, wakey,« je zapel, medtem ko se je s svojimi rokami že stegnil prek postelje, da bi jo požgečkal. Žal pa ni imel energije, da bi se trudil, zato je nekje na sredi svojega dejanja odnehal in se vrgel nazaj na svoj vzglavnik. »Okej, resno je zastokal, še vedno strmeč v negibno postavo na koncu druge strani postelje. Prekleto, zakaj se mu je vedno zdelo, da leži poleg povožene mačke? Neodzivna in posledično popolnoma neuporabna. Ni bil namreč tip, ki bi nezansko užival ob opazovanju ljudi, ko si nabirajo svoj tako imenovani lepotni spanec - ni bil bedni Edward iz Somraka, ki je vsako noč umiral nad silnim navdušenjem, kakšna lepotica je njegova speča Bella. In tudi ni bil vampir, ki ne bi mogel spati in se zaradi tega mogel dolgočasiti, ko bi vsi drugi sanjali sladke, sladke sanje. »Iliana, dvigni že svojo rit.« Resnično se ni trudil, da bi bil pri bujenju nežen - za trenutek je celo pomislil, da bi si mogel za naslednjič nabaviti kakšen megafon ali kaj temu podobnega. Morda bi pa bolj učinkovalo, če bi ji piskal z vuvuzelo na uho - nekaj, kar bo definitivno poskušal, če se nadaljevala s tem nadležnim trdnim spancem. Namuznil se je in ravno, ko se je pripravljal, da skoči s postelje in teh nekaj minut porabi za kaj bolj koristnega, je zaznal, da se je telo njegove drage prijateljice končno le premaknilo. »Pozdravljena med živimi,« se je nasmehnil s tistim tipičnim nasmeškom, medtem ko se je zdaj z navideznem kozarcem v roki pretvarjal, da nazdravlja z njo - čeprav bi se resnično prileglo, če bi se viski čudežno pojavil v njegovih rokah. Ah ja, od nekdaj si je želel postati čarodej, ki bi bil sposoben česa takšnega.




TAGGED: ah-mazing iliana smitten2
COMMENT: it's kinda lame and short, i'm sorry


TEMPLATE BY [Only admins are allowed to see this link] AT CAUTION 2.0 !
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
iliana llorente


Število prispevkov : 16
Kraj : buenos aries, argentina
argentina

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bredroom no. 08 (iliana & adam)   Čet Jul 05, 2012 5:05 am

    note: it's awesome! smitten sorry for waiting and short, huge lack of inspiration these days -.-

    trdno je stiskala oči skupaj in se ni hotela prebuditi še naslednjih nekaj ur ne. od pretekle noči je bila utrujena in nekaj poležavanja ter valjanja po postelji vsekakor ne bi bilo odveč. njeno počutje bilo identično s prastaro ožeto cunjo ali kot bi jo na svoji poti v daljne neznane kraje povozil vlak. prav ob misli na daljne kraje, so se v njeni glavi začele porajati misli, ki tam od njene korenite spremembe ne bi smele nič početi. bile so prečrtane z debelimi rdečimi črtami in v celoti prepovedane vse do nadaljnjega. ni se smela potopiti v tiste temačne globine brez enega samega kančka svetlobe, kajti sicer ne bi več splavala na površje. malodušje in globoka depresija bi jo požrli od znotraj in na koncu ne bi od nje ostalo ničesar, popolnoma ničesar. zgolj prazna lupina sama sebe, čemur se je že preveč približala. ni bila več radoživa giselle, ampak navzven hladna iliana z otopelim srcem in dušo. ni se več videla v ogledalu, ni bila več to kar bi morala po vseh zakonih sedaj biti. in nikoli več ne bo dosegla tiste stopnje, pregloboko je padla. za prekinitev misli po temačnih kotičkih se je odlično izkazala družba v njeni postelji, kjer se je v zadnjem času še posebej velikokrat znašla. njun odnos so sestavljali predvsem skoki med rjuhe, čeprav ji je adama že nekoliko uspelo prebrati. vsekakor ni bil tak, kot se je kazal svetu. v njegovih očeh je videla sebe in njeno pretvarjanje, kako je nekaj kar v resnici pravzaprav ni. bila je dovolj pronicljiva, da je videla dlje od obličja človeka za katerim se je skrival ali ga skrbno varoval. vendar to ni pomenilo, da je navdušena nad njegovo budnico, prav nič nežno in potrpežljivo. nekateri so potrebovali več spanca. "presneto, adam," je zagodrnjala ob njegovem vztrajnem bujenju, ko kar ni in ni hotel odnehati ter ji s tem privoščiti prepotreben spanec. "najprej mi celo noč ne daš miru, ker si nenasiten. potem ko mi pa končno uspe zaspati, me mučijo še večne nočne more. lahko bi se navadil bolj nežnega budenja in nehal vpiti na ušesa ter me dregati v rebra," se je mukoma dvignila na komolce in s krmežljavimi očmi zamežikala vanj, ko je težko glavo obrnila proti njemu in hotela samo še spati, spati, spati. res se ji je spanca v zadnjem času še posebno manjkalo. prevalila se je na njegovo stran postelje, spotoma pa si zmečkane in razmetane rjuhe že potegnila nazaj čez glavo, da so ven gledali le šopi rdečkastih las. "če ti kaj ni prav, se lepo spakiraj ven iz moje postelje in se spravi v svojo," se je zaslišalo godrnjanje ven izpod rjuh, ko ga je spotoma s prsti bezala v rebra in skušala spraviti ven iz njene postelje. iliana jutranji človek prav zares ni bila, že od nekdaj ne in zato svoje navade ni bilo ravno lahko izkoreniniti. adama očitno njeno zbadanje z drobnimi prsti ni pretirano prizadelo, kajti premaknil se ni niti za ped bližje robu. zato si je s prav nič slabo vestjo njena glava poiskala blazino na njegovem izklesanem prsnem košu, čez katerega je ponoči drsela z ustnicami. "kako da si sploh še tukaj? ponavadi se pobereš že zdavnaj in enkrat sredi noči?" jo je zanimalo, rjuhe pa se je dovolj otresla, da ji je padla z ramen in je zaspan pogled uprla v njegove bistre oči. raje ni razmišljala, da je videti kot strašilo na dveh nogah - jutra res niso bili njeni najljubši deli dneva - ona je bila kraljica noči. "kam se ti tako zelo mudi, da se spravljaš name sredi noči?" je z nagubanim čelom zrla vanj, zehajoča usta pa si pokrila s hrbtno stranjo dlani. preden bi se odločil dejansko zapustiti posteljo, mu je glavo skoraj namenoma položila na prsni koš, levico pa nežno vrgla čez njega. ovila se je okoli njegovega toplega telesa kakor kača, napol zvita v klobčič kot majhen mucek. ni iskala nežnosti, pravzaprav je pričakovala da jo bo vsak čas odrinil proč. hotela je samo drugo blazino in še nekaj minut spanca.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
adam westermark


Število prispevkov : 52
Age : 24
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: bredroom no. 08 (iliana & adam)   Pet Jul 06, 2012 9:41 am










Po tem, ko jo je že s stotimi načini poskusil spraviti iz postelje, se je nazadnje vendarle vdano zleknil na hrbet in se zastrmel v strop. Presneto, zakaj je mogel biti prav on tista oseba, ki je umiral od dolgčasa, medtem ko je rdečelaska sanjala sladke sanje? Ali pa tudi ne – ni bi se mogel bolj zabavati ob njenih besedah, ko ga je zdaj na vse pretege pritoževala, ker je slučajno ubral drugačno taktiko bujenja od tiste, ki jo je bila vajena. »Oh, daj no, Iliana,« je zavil z očmi in lenobno premaknil oči v smeri, da je lahko ujel povoženo mačko, ki je očitno končno le oživela. Resnično se mu ljubilo premakniti na bok. »Dolgočasiš me, če spiš. In mimogrede, videti si res obupno,« je brez zadržkov pripomnil, ko je zdaj ocenjujoče strmel v njen obraz in ravnokar prišel do zaključka, da je bila videti še slabše kot na njegovo prvo oceno. Namuznil se je. »Prav, naslednjič se bom potrudil, da ti bom zapel kakšno optimistično pesmico, da boš iz postelje vstala kot rožica,« se ni nehal zabavati, medtem ko je zdaj zaposlil z opazovanjem velikih prstanov, ki so mu krasile dlani – bili so družinska zapuščina, baje nekaj najbolj dragocenega in seveda, kraljevskega. Ah ja, nikoli ni bil posebno navdušen nad nakitom, ampak kaj, ko sta mu starša vedno znova vsiljevala in ga prepričevala, da se takšne stvari spodobi nositi. Ampak zdaj jih tako ali tako ni bilo tukaj in bi jih z lahkoto snel – pa jih ni, morda zaradi tega, ker se jih je v vseh teh letih že tako navadil, da bi se brez njih počutil popolnoma oropanega. Kakorkoli, saj ni bilo važno – opazoval jih je v tem trenutku izključno zaradi tega, ker se je tako hudičevo dolgočasil. Morda pa je bil to znak, da se mora prenehati družiti z rdečelasko, ampak kaj, ko je bila v postelji preveč dobra, da bi jo kar tako pustil za seboj. To bi bilo zanj velika izguba.

»Veš kaj? Tukaj mi je kar prijetno,« ji je podaril nasmešek, ne da bi se zares zmenil za njena odslovila – nikoli niso užgala, to bi do zdaj že morala vedeti. Pa ni, očitno. »Nikamor ne grem,« je poblisnil z očmi, kot da bi na vsak način zahteval, da bo obveljala njegova beseda – bil je tisti pogled, ki ni prenesel ugovorov, le da je tega zdaj pospremil z umetnim nasmeškom. Toda rdečelaska vse skupaj tako ali tako ni mogla videti, ko pa se je skrivala pod trapasto rjuho in čakala, da jo bo rešil sam Jezus. »Ne, Iliana, ne bom šel pod rjuho s tabo,« je zaklical, kot da bi jo opozarjal na nekaj prepovedanega in med muzanjem radovedno opazoval njeno telo, ki se je pod rjuho počasi premikalo proti njemu. Kako tipično za nekoga, ki se mu ni mogel upreti. »Tukaj sem.. ker naravnost obožujem, kako moja princeska drema.« Nezgrešljivi sarkazem, podkrepljen z značilnim polovičnim nasmeškom. »Ne, resno, Lila,« se je zresnil in nalašč uporabil enega izmed vzdevkov, za katerega je vedel, da nad njim nikoli ni bila preveč navdušena. »Zbudi se. Ura je.. ne vem koliko,« se je namrščil ob nevednosti namesto, da bi se obrnil in preveril na elektronski uri za njegovim hrbtom – preveč energije bi bilo potrebnega za kaj takega. »Ampak definitivno ni več noč. Vprašaj svojega medvedka,« je pomignil na plišasto žival, ki jo je v tistem momentu opazil na njeni nočni omarici in jo hkrati grobo odrinil stran. »Morda je bolje, da ga vprašaš tudi za kakšen lepotilni nasvet,« jo je zbodel, da bi jo znova spomnil, da je že zadnji čas, da se pogleda v ogledalo. Saj ne da bi mu bilo zares važno, kako je izgledala, a preprosto ni mogel mimo očitnega dejstva, da je imel v postelji – ki sicer ni bila njegova - pravo strašilo.





TAGGED: ah-mazing iliana smitten2
COMMENT: don't u worry, mine is short too. (:


TEMPLATE BY [Only admins are allowed to see this link] AT CAUTION 2.0 !

________________________________________

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: bredroom no. 08 (iliana & adam)   

Nazaj na vrh Go down
 

bredroom no. 08 (iliana & adam)

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-