KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 bedroom no. 09 (adam & mikael)

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
adam westermark


Število prispevkov : 52
Age : 23
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom no. 09 (adam & mikael)   Sob Jul 07, 2012 3:39 am









Še vedno ni mogel verjeti, da sta z bratom pristala prav v isti sobi – pa ne da bi ga to posebej motilo, glede na to, da je bil z njim navajen živeti že celih dvaindvajset let. Toda, zakaj sta preprosto morala biti skupaj še na tem otoku? Presneto, saj nista bila siamska dvojčka, da bi morala čisto povsod tičati skupaj – ker to preprosto ni bilo možno. Včasih sta že bila morda kot rit in srajca, takrat, ko sta bila še otroka in sta imela še skupne interese. Ali pa bi morda ob tem mogel izpostaviti tisti dogodek, ko se je stari Adam poslovil in je na sceno prišel novi – tisti Adam, ki je dajal vtis, da mu za ničesar ni bilo zares mar, čeprav je bil na svojega dvojčka zares navezan. Le da mu je včasih šel pošteno na živce, še posebej takrat, ko se je odločil igrati vlogo njunih staršev – takrat, ko ga je opozarjal na manire in na to, da bi se resnično moral posvetiti študiju, namesto da je vabil v njuno sobo neznane ženske. Pač, njegov bratec ni bil za takšne vrste zabavo – ampak vseeno ni pomenilo, da bi mu njegova načela morala omejevati njegovo, mar ne? Tako mu tudi ni bilo važno, kaj si je Mikael o vsem skupaj mislil, ko je vsako jutro srečal nov obraz, ki se je sprehajal po njunem domovanju, morda včasih naletel nanj v nadvse kočljivem položaju. Ta otok je bil drugačen od Švedske in vse te stvari si je lahko privoščil – nekaj, kar njegov brat očitno ne bo mogel nikoli dojeti, čeprav tudi on ni bil tako zelo nedolžen, kot se je zdel na prvi pogled. Angelski nasmešek, podkrepljen z nedolžnim pogledom je morda na druge – še posebej na pripadnice ženskega spola - že deloval, nanj pa ni puščal nekega pravega učinka, preprosto zaradi tega, ker ga je preveč dobro poznal.

Poznal ga je tako dobro, da je vedel čisto vsako podrobnost njegove rutine – zbujanje ob zgodnjih jutranjih urah, pisanje dnevnikov ali seminarskih nalog, branje knjig. Flirtanje z dekleti njegove sorte. Bil je že navajen, da je vsako jutro zginil nekam, bogve kam. Morda na jutranja predavanja, ki so bila v okviru tega jezikovega tečaja, nad katerim je bi morala biti oba nedvomno navdušena, resnica pa je bila, da je bil samo njegov brat tisti pridni šolarček. Namuznil se je sam pri sebi, potem ko se je mu je po večminutnemu poležavanju vendarle uspelo spraviti iz postelje in lenobno zavil proti njuni dnevni sobi, ki je bila kot ponavadi povsem prazna. In malce bolj razmetana kot ponavadi – očitno se je ubogemu Mikealu nekam tako zelo mudilo in je pozabil na svoje čudovite sposobnosti za čiščenje – tiste, ki sta jima starša že od rojstva hotela priučiti. Kakorkoli že, njega ni nič motilo – če bi bilo po njegovo, bi vsak dan bilo tako razmetano, če ne bi Mikael vedno znova poskrbel, da je bilo vse kot iz škatlice.

Zavil je z očmi in počil na kavč, v roke pa prijel zvezek, ki ga je našel med knjigami, ki so nerazporejeno ležale vse povsod okoli njega. Ni mu bilo najbolj všeč, da je bil takole obdan z debelimi bukvami, a ga je na nek način vseeno zabavalo. »Dragi dnevnik,« je naglas prebral, ko je zaznal, da je njegov brat vstopil v sobo in pogled za trenutek odmaknil od ličnih črk, da bi se lahko srečal z njegovim zgroženim pogledom. »Adamu je zelo všeč, če ni pospravljeno,« se je pretvarjal, da bere nekaj najbolj razburljivega, nazadnje pa dnevnik vrgel nekam čez glavo. Ni mu bilo potrebno brati njegovih dnevnikov, ko pa je bil superduper dvojček in je vedel natanko vse, kar se je dogajalo v bratovem življenju in njegovi brihtni glavi. »Mega,« je še pripomnil z lažnim navdušenjem, ko se je s pogledom znova ustavil na njem in mu namenil enega izmed svojih najbolj znanih zabavljočih nasmeškov.






TAGGED: awesome mikael smitten2
COMMENT: pretty lame start, i kno. D:


TEMPLATE BY EMME AT CAUTION 2.0 !

________________________________________

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
mikael westermark


Število prispevkov : 31
Age : 23
Kraj : stockholm, sweden.

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom no. 09 (adam & mikael)   Pon Jul 09, 2012 7:13 am

    Bil je eden izmed tistih rahlo bolj stresnih dni, čeprav je bilo kaj takšnega težko predstavljivo, vsaj glede na lokacijo, kjer se je nahajal. Otok je bil bržkone idiličen in Mikael bi lagal, če bi trdil, da tukaj ni užival – prav nasprotno, celotno doživetje se je izkazalo za zelo poučno in idealno, vreme pa ga je spravljalo v dobro voljo. Dobro, saj je bilo presneto vroče, ampak še vedno tako prijetno osvežujoče domači Švedski in rjavolasec ni imel problemov s tem, da bi ga prenašal. Z zadovoljnim nasmeškom se je že cel dan sprehajal naokrog, medtem ko je skušal ugotoviti, kaj je sploh počel. Za razliko od nekaterih ljudi – pri tem se je v njegove misli vedno znova prikradel bratov obraz – je Mikael svoje dolžnosti kot obiskovalec tega tečaja jemal presneto resno in ko se je končno vračal v sobo, ki si jo je delil z Adamom, je občutil neko mešanico zadovoljstva in olajšanja. Sobo je zapustil že zelo zgodaj zjutraj in ko se je po hodniku vračal proti zdaj že dobro znanem prostoru, je v naročju nosil nekaj knjig, ki si jih je izposodil v knjižnici. Knjige so bile še vedno njegova ljubezen, ne glede na to, kako smešno je to komu zvenelo – in v mislih se mu je znova zarisala podoba bratovega obraza. Stresel je z glavo, da bi si ga izbil iz misli – ker navsezadnje ni bilo lepo imeti takšne misli o lastnemu bratu – obenem pa je odprl vrata in vstopil v notranjost.

    Najprej je s pogledom na hitro ošinil prostor, kot je bil to navajen storiti, potem pa se je njegov pogled s svetlobno hitrostjo ustavil na postavi na kavču. Adam je v rokah držal zvezek, ki ga je Mikael uporabljal za neke vrste dnevnik oziroma beleženje dogodkov, ki so se mu zdeli dovolj pomembni, da jih je zabeležil. Začutil je zgroženost, ko je Adam spregovoril, čeprav je svojega brata dovolj dobro poznal, da niti ni mogel pričakovati kaj drugega. »Adam,« je bil ton njegovega glasu mešanica karanja in mirnosti, s pogledom pa je sledil dnevniku, ki je poletel nekam za temnolasca. »Lahko bi kaj storil glede tega,« je odložil svoje knjige in s pogledom zavrtal v brata, čeprav je bil njegov glas popolna vdanost v usodo – Adama je poznal preveč dobro, da bi sploh pomislil na to, da bi ta pospravljal. Resno, če bi se vrnil in bi bil celoten prostor pospravljen, bi bil to pravi mali čudež. »Ne razumem te. Ampak to oba že dolgo vema,« se je moral nasmehniti, nato pa je z nekaj koraki prečkal prostor, pobral svoj dnevnik in obenem na hitro prestavil še nekaj stvari, da je soba postala bolj podobna urejenemu prostoru. »Ne bi te ubilo, če bi stvari vzel nekoliko bolj resno.« Nekoliko prepozno se je zavedel, da je bil njegov glas vnovič rahlo karajoč, potem pa je zavzdihnil sam pri sebi. Adam je bil nadvse – kakšna je bila beseda? – zanimiva oseba, ampak kljub vsemu ga je imel rad. Saj je bil njegov dvojček, kajne?

    »Torej, Adam, kakšen je bil tvoj dan?« se je pozanimal, nato pa se še sam zleknil na kavč in se nekoliko sprostil, čeprav si tega res ni velikokrat privoščil. Vse preveč stvari se je podilo po njegovi glavi, da bi lahko kar tako mirno posedal naokrog in počel – karkoli je bilo pač že tisto, kar je Adam počel. Dobro vprašanje. Njegov brat je preživel sumljivo veliko časa v postelji, sam ali v družbi kakšne neznane mladenke. Teh se je Mikael že popolnoma navadil in zadnjič je celo eni izmed naključnih obiskovalk bratove postelje zjutraj postregel s čajem in jo nekoliko tolažil, ko je le-ta ugotovila, da je Adam nekam izpuhtel. Klasika. Bila sta si tako različna, ampak do zdaj ju še nobena stvar ni zares ločila ali sprla na kakršenkoli način. Preveč sta bila navezana en na drugega in čeprav so bili njuni pogovori mešanica zbadljivosti s strani Adama in neskončne potrpežljivosti iz Mikaelove strani, sta se razumela prav dobro. Še celo več kot to – imela sta tisto povezavo in Mikaelu je bil Adam nadvse pomembna oseba, čeprav ga ni vedno razumel. »Si že utegnil spraviti koga v jok?« se je zbral in uprl pogled v brata, na njegovem obrazu pa se je pojavil širok nasmešek.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
adam westermark


Število prispevkov : 52
Age : 23
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: bedroom no. 09 (adam & mikael)   Čet Jul 12, 2012 2:14 am










Skomignil je – ker je bil to pač edini način, da je pokazal, kako zelo mu ni bilo mar, da je bil njuno domovanje v čistem razsulu, nato pa si kot ponavadi znova privoščil malce pretiravanja, ko so se njegove oči zdaj ustavile na knjigah, ki jih je njegov dvojček privlekel od nekod. Še več knjig. »Mikael, daj noo,« je zastokal, veliko preveč teatralno, kot bi bilo v resnici potrebno – toda to je počel, bilo je namreč zabavno upravljati z energičnimi potezami, medtem ko se je znašal na svojega nič hudega slutečega dvojčka. Tistega dvojčka, ki je očitno žrl knjige kar zapovrstjo. »Nič več knjig. Mar ni to bil najin.. dogovor?« ga je spomnil z nasmeškom, čeprav se je zavedal, da ni uporabil ustreznih besed – med njima nikoli ni bilo nikakršnih dogovorov oziroma je bilo potrebno dosti sile, da sta svoje interese združila in se pogodila. Včasih sta bila kot dva magnetka, ki jih na vsak način nisi mogel združiti, pa četudi si to poizkusil neštetokrat – in večkrat samo zaradi tega, ker je bil sam tako trmaste sorte, da ni hotel prek svojega ponosa. »Vem, Mikeal. Vem se je znova pretvarjal, da ga vsa zadeva izredno žalosti, medtem ko je zaprl oči in stisnjeno pestjo, ki jo je držal pod vzdignjeno brado poskušal ustvariti še boljše vzdušje samega pretiravanja. »Adam,« je nenadoma je odprl oči in si predstavljal, da sta se njuni vlogi zamenjali in da je bil sam ujet v njegovi koži, »ti si tako… tako.. nesramen.. osel. kreten. kreten-osel.« Poteze so se mu nenadoma preuredile, potem ko je za kratko sekundo prasnil v smeh. »Ja, bratec,« se je nenadoma zresnil, »natanko to – ubilo bi me.« Namuznil se je – kako krasno se je bilo takole zabavati z dvojčkom – vedno je znova preizkušal level njegove potrpežljivosti, medtem ko si je dal duška s trosenjem nesmislov. Bilo je nekaj, kar je lahko počel – vedel je, da mu brat ne more ničesar preprečiti in tako je vedno znova izkoriščal njegovo mirnost za svoje sarkastične izpade.

»Oh, bratec.. od kdaj te zanima moj dan?« je radovedno privzdignil obrvi, medtem ko je zdaj umikal knjige, ki so mu bile v napoto – in te je dočakala prav enaka usoda kot njegov preljubi dnevnik, ki je ležal nekje za kavčem. »Saj veš.. še več oseb, katerim bi lahko postregel čaj. Žal te ni bilo tukaj,« je skomignil in zavzdihnil, kot bi se zavedal neznanske škode. »Sem si kar mislil, da si v knjižnici pripravljaš zajtrk.. večerjo, karkoli že,« je s pripombo znova namignil na svojo prepričanost, da je dvojček dejansko goltal knjige, nazadnje pa naveličano skomignil. »Oh ja, veliko solz, veliko joka. Saj veš – klasika.« In laž – pravzaprav se je po nekem čudežu danes celo zbudil v svoji postelji brez nikogar ob sebi, a je s svojimi besedami hotel ustvariti neko dramo, svojega dvojčka prepričati v to, da je njegov način življenja veliko bolj zabaven kot celodnevno čumenje v predavalnicah ali kjerkoli že. »Moral bi poskusiti, veš. Zabavno je.« Vrnil mu je širok nasmešek, medtem ko mu je v tem času že uspelo s svojega preljubega kavča že odstraniti nepotrebno navlako, da je lahko raztegnil svoje utrujene noge. V resnici sploh ni bil utrujen, le lotevala se ga je lenoba, za katero bi se celo reklo, da je bila zadnje čase že skoraj del njegove rutine – odkar sta se z bratom pojavila na temle otoku si je pač to lahko privoščil.





TAGGED: awesome mikael smitten2
COMMENT: sorry for shortness, ampak se mi res ni dal nek ful nakladat. chuckle


TEMPLATE BY EMME AT CAUTION 2.0 !

________________________________________

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom no. 09 (adam & mikael)   

Nazaj na vrh Go down
 

bedroom no. 09 (adam & mikael)

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-