KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 bedroom no. 10 (astrid & matthias)

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
tiana bertolette


Število prispevkov : 23
Age : 21
Kraj : marseille, france
france

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom no. 10 (astrid & matthias)   Tor Jun 26, 2012 7:10 pm

    for: astrid and i am already having a fun :3

    na otok je prišel dokaj zgodaj, ni se hotel ukvarjati z los angelesom ni se imel s kom poslavljati. večinoma je samo naredil krog okoli mesta se pozdravil s kakšnimi znanci tu pa tam in se kar takoj spravil na pot do otoka, kjer naj bi odprl neko nogo poglavje v svojem življenju , katerega kakor da bi pisal shakespeare s svojo tragičnostjo. vendar črnih mislih ni hotel biti, definitivno ne. bilo je poletje in če je že hotel kaj odnesti od otoka je bila samo še kakšna dogodivščina več, ter novi obrazi s katerimi bo začel neko novo fazo ter se otresel tisti vsakodnevnih nasmehov in pogledov. pa tudi starša sta si lahko vzela čas zase in premislila kako bosta živela naprej po smrti charlotte. sam je nekako naredil korak naprej, se odločil da ne bo postal psihično bolan od bolečine čeprav ga je krivda v prsih spravljala ob živce medtem, ko sta se starša odločila da po smrti hčerke niti sina več nimata seveda dokler ni naredil kaj pametnega in jim v njuno življenje prinesel nekaj luči pa še to ni bilo zaradi njega ampak dekleta, ki ju je z mislimi odpeljala stran od izgubljene hčerke ter preusmerila na neumno sanjarjenje, ki se ne bo nikoli uresničilo. vsaj ne sedaj in še manj pa ne zato ker ni bilo posebne ljubezni da bi se res poročil tako kot sanjajo vsi odrasli. sam je svoje življenje videl še veliko v naprej in videl je da bi bilo brez smisla sedaj stopati pred matičarja, če ni v to prepričan. ljudje so ga lahko označevali za ženskarja in podobno toda sam je vedel da ko mu bo katera snela ta naziv in ga spravila v res bo vedel da je prava in šele takrat bo naredil korak naprej. sedaj pa na žalost tega ni imel v načrtu, pa naj bo pobegli ženin ali ne. star je bil dva in dvajset let in živel je v modernem svetu ne v svetu kjer bi z desetimi moral biti poročen in pri sedemnajstih imeti prvega otroka.
    nekaj časa se je še razgledoval naokoli potem pa sledil vodiču, ki jih je pripeljal do zbornega mesta, da so se prijavili in po razgledu naokoli je lahko ugotovil da je res kaj so pravili. sem si lahko prišel le če si bil nekdo s strani položaja staršev. navsezadnje so vsi okoli njega, vključno z njim ne glede na denar in položaj bile navadne ničle dokler ne bodo sami dosegli enakih ali višjih rezultatov kot ljubljeni potomci vsak svoje družine. sam je vedel da bo šel v arhitekturo in da bo sledil očetovim korakom, stopicati po modni pisti res ni imel namena pa tudi mama je vedela da bo tako najbolje že zato da naredi očeta silno ponosnega in da nadaljuje njegovo delo, da sedaj ne bi bilo zaman. pograbil je svoj kovček in sledil navodilom, se prijavil na recepciji in potem s ključem v rokah se napotil proti sobi kjer naj bi prebival ta čas preživet na otoku. dvignil je kovček in se z njim napotil po stopnicah do sobe deset in v ključavnico postavil ključ ga dvakrat obrnil in izvlekel ven potem pa s komolcem odrinil kljuko in se napotil v notranjost z nogo pa vrata za seboj zaprl. odprl je skoraj vsa vrata dokler ni našel prve sobe in se namestil kar v njo. bilo mu je vseeno kje spi in kakšna je soba tako ali tako je celotni prostor bil soliden in udoben za bivanje poleg tega pa je samo postelja ne boj za preživetje in kdo bo imel boljšo stran neba razen, če res ne bo dobil kakšnega feng shu oboževalca, ki ga bo spravil iz sobe samo zato ker je tam dobra energetska točka ali pa kaj podobnega. v te zadeve se sam tako ali tako ni razumel in bi samo ubogljivo se umaknil ter se izognil težavam. kovček je vrgel na posteljo in ga odprl, da bi se preoblekel v bolj udobna oblačila ter se osvežil zato je ven potegnil tri četrt hlače in majico ter se spravil z njimi v kopalnico, kjer si je z vodo osvežil obraz in preoblekel. kmalu pa je tako ali tako zaslišal korake in mu ni uspelo niti majice spraviti nase, to pa tudi ni bilo tako zelo pomembno. odprl je vrata kopalnice in stopil ven, da bi pozdravil osebo s katero bo prebival in na njegovem obrazu se je narisal očarljiv nasmešek, ki je zbledel ko se je majhna ženska postava obrnila in je veselja in radosti bilo konec. » astrid ?« je samo bleknil ven in sebe in prekrižal roke, ko je ona še vedno spravljala kovčke v sobo in glede na njih je lahko dojel da je ravno njo dobil za sostanovalko in glede na vse kar sta imela…to ni bila dobra ideja. » no tole pa je nerodno pa samo še ena soba je katero si bova morala očitno deliti. « se je malce zlagal in na obraz naredil očarljiv nasmešek. »saj te to ne moti kajne ? ni ravno da sva popolna tujca, da nama bi moralo biti neprijetno ob tem. «bilo je bolje da bi bil tiho, kajti sedaj je zagotovo tvegal kakšno vazo v glavo.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
irina sokolowska
2nd, astrophysics
2nd, astrophysics

Število prispevkov : 110
Age : 23
Kraj : warszawa, poland
poland

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom no. 10 (astrid & matthias)   Sre Jun 27, 2012 3:49 am

    tagged: matthias, smitten

nič od tega se nebi zgodilo, če nebi bilo ljubezni in tega prekletega občutka, ko imaš nekoga rad. ali pa se je zgolj njej tako dozdevalo? vsekakor je bila v njeni glavi zmeda, ki jo je morala kar se da hitro pospraviti, če je želela kolikor toliko odnesti od tega tabora. na koncu koncev sta verjetno stara starša zapravila celo malo premoženje, da sta jo spravila sem in tako kljub vsemu ni bilo kar tako. četudi je imela čisto dovolj njune prekleto stroge vzgoje, je morala priznati, da sta bila kar se denarja tiče, glede svojih vnukinj kar dobrosrčna. saj ne, da drugače nebi bila, samo svojo dobrosrčnost sta ponavadi kazala na sto in en drug način, kot pa na tistega ki bi ga lahko in morala. ampak to je sedaj niti ni prveč zanimalo. le še leto in pol je imela do dneva, ko bo tako ali tako dobila denar, ki sta ji ga zapustila starša in tako postala popolnom a neodvisna od starih staršev. njena sestra je ta dan že dočakala in tako ni imela nobene obveznosti več do svoje družine, ki pa jo je kljub temu še vedno redno obiskovala, četudi je živela v samem osrčju los angelesa. sicer pa se bo tudi sama naslednje leto preselila k njej, oziroma z njo, v njihovo staro stanovanje in vsaj deloma bo spet tako, kakor je bilo nekoč. vsakodnevna pot iz podeželja v mesto na univerzo je bila resnično utrujajoča in astrid je nekako vseeeno uspelo prepričati stara starša, da sta popustila njeni želji in ji pustila, da odide v mesto, čeprav sta bila mnenja, da jo bo to samo pokvarilo in bo postala drugačno dekle. sama se je temu vstrajno upirala in po tednih njenega vstrajnega moledovanja sta že skoraj morala popustiti. ob misli na to, se ji je na ustnicah zarisal nasmešek in ko jo je vodič vprašal, če se je smehljala njegovim resnim besedam je zgolj odkimala z glavo in zamahnila z roko. ni želela naglas reči, da ga v resnici niti poslušala ni in nima pojma kaj je v resnici sploh rekel. ampak dejstvo je bilo, da si v resnici sploh ni želela biti tu. v kratki sinje modri poletni obleki se je popolnoma skladala z ostalimi udeleženkami tečaja, ki so bile več kot očitno še bolj na trnih kot ona. s to razliko, da so vsa ostala dekleta izgledala navdušena nad dejstvom, da so tu, ona pa je izgledala kot, da bi najraje v naslednjem trenutku sedla na letalo za los angeles in odšla domov. ampak če ne drugega, bo imela vsaj nekaj dni oddiha od vsega kar se je dogajalo doma in okoli nje, tako, da bo oddih poskušala čim bolj produktivno preživeti. pograbila je kovček na katerem je še nekaj trenutkov nazaj sedela in ga potegnila za seboj, ko jih je vodič povabil naj vstopijo za njim v ogromno hišo, katera naj bi postala njihov dom naslednje dva meseca. ne preveč navdušeno se je povzpela za ostalimi dekleti v nadstropje in vodiču zamrmrala svoje ime, po tem ko jo je poslal proti vratom številka deset. zadnja vrata na hodniku. bo vsaj imela nekaj miru, če se bo kdaj kaj preveč živahno dogajalo in bo ona hotela mir. hotela je odkleniti vrata, toda presenečeno ugotovila, da so že odklenjena. potisnila je kljuko navzdol in vstopila v razsvetljeno sobo in se s pogledom zazrla skozi ogromna odgrnjena okna nasproti nje. rahel nasmešek ji je šinil čez obraz in zaprla je za seboj vrata, »živjo, je kdo tu?« je vprašala glasno, ko se je trudila za seboj zvleči v sobo kovček in torbo, ki je visela na njem. in čeprav je še nekaj trenutkov nazaj na njenem obrazu počival nasmešek, je ta kaj hitro zamrl, ko se je obrnila in se srečala iz oči v oči z temnolasim mladeničem, ki ga je še predobro poznala. in očitno kljub vsemu tudi on še ni pozabil njenega imena glede na to, kako glasno ga je izgovoril, »glede na ton tvojega glasu bi lahko rekla, da še nisi pozabil kako mi je ime,« je pikro zamomljala in se obrnila stran od njega. edina stvar, ki si jo je v tem trenutku želela je bila, da bi se lahko mirno obrnila in brez besed odkorakala iz sobe. toda noge je niso ubogale in zgolj obstala je tam sredi sobe, z hrbtom obrnjenim proti njemu medtem, ko se je igrala z naramnico torbice, ki je stala na kovčku, »tega sploh ne mislim komentirati,« jo je lahko slišal zamrmrati, ko je stopila še korak stran od njega in odložila svoje stvari na posteljo, »upam samo, da si pripravljen spati na tleh, ker, če že moram deliti sobo s teboj, kar upam, da se bo dalo spremeniti in mi jo nebo treba,« mu še vedno ni namenila niti pogleda, »potem lahko verjameš, da postelje ne mislim. enkrat je bilo dovolj zate očitno.« s tem mu je navrgla, da še vendo ni pozabila kako so stvari med njima stale nekoč in kako so se na koncu končale. »in verjemi,« se je prvič obrnila proti njemu in se spet zazrla v preveč znan obraz, »veliko lepše bi mi bilo, če bi bila popolna tujca.«


Nazadnje urejal/a astrid crecs Pon Jul 16, 2012 10:23 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://restlesshearts.open-board.com
avatar
tiana bertolette


Število prispevkov : 23
Age : 21
Kraj : marseille, france
france

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom no. 10 (astrid & matthias)   Pon Jul 02, 2012 4:40 am

    for: astrid and i am already having a fun :3

    samo sledil je njeni postavi s pogledom, kako se je obračala stran od njega. res se je v lepo zgago spravil glede na dejstvo da bo očitno moral z njo deliti to sobo v kateri sta se znašla po nekih neprijetnih naključjih. saj je njemu bilo vseeno vedel je samo da njej ni bilo in da bi znal spati v strahu da se mu ne bo hotela maščevati za vse kar ji je naredil. »oh imen lepih deklet ne pozabljam nikoli, draga « je dodal in se nasmehnil. pravzaprav ni vedel kako se bo skupaj vse odvijalo, ni mu bilo ravno do kakšnega velikega prepira ampak vseeno je to bilo vse kar je sedaj imel na mislih. navsezadnje zakaj bi po tem kar je bilo prav ona prikorakala do njega,se mu vrgla v objem preživela noč z njim za dobrodošlico in potem kakor da nikoli nič ni bilo ? sam bi to storil, zakaj pa ne astrid je bilo precej vročekrvno in lepo dekle in ni mogel tarnati. a, bilo bi prelepo da bi bilo res. » tistega, ki kaj moti naj spi na tleh. « sam se postelji ni mislil odpovedati, sploh pa je s časom lahko dojela da se je šalil in da je imela srečo ker so v sobo podali dve postelji kakor da bodo s tem rešili kakšno situacijo. še vedno ga bo morala gledati in opazovati od tega dneva naprej. » ne bi imel nič proti, če bi mi osvežila spomin na tisto noč « seveda da ni pozabila, seveda da je bila jezna presneto saj je bila ženska in sam se je znašel v precej zoprni situaciji. zavzdihnil je in stopil bližje proti njej in jo prijel za ramena ter jo obrnil proti sebi. » sovražila me ali ne živeti boš morala z mano. « ter se prikupno nasmehnil in ji umaknil pramen z las in jo pogladil po njenem licu. » samo zdi se mi škoda da bi še vedno kuhala mulo okoli nečesa kar je bilo že zdavnaj, ko imava pred seboj časa kolikor hočeš. «in skomignil z rameni v svoje roke pa ovil pramen njenih dolgih las. govorila je lahko kolikor je hotela, da ga sovraži in da je kreten to je sam lahko pričakoval toda čutil je da jo njegovo bližina dela živčno in nervozno ter da ji dih zastaja ob vsakem njegovem dotiku. kot ji je tudi nedolgo nazaj. potem pa je sam naredil svoje in preprosto pobral šila in kopita, ter od njega ni več slišala ničesar. in sam ni vedel ali je bil sedaj večji problem dejstvo da je bil njen prvi in da je gledala nanj kakor na princa ali pa je resno imela kakšna čustva. sam je verjel bolj v zaslepljen pogled na pravljico kajti že pogled nanj je lahko nakazal da ni tam da jo brani pred zmaji in rešuje iz stolpov ter z njo jaha proti zahodu sonca na kakšnem samorogu. samo ravno takrat je bila v njegovem življenju poleg tukaj pa je bilo še njegovo dekle in preveč se je zapletel v težave in edini način je bil da je preprosto pobegnil in prihranil mnogo več bolečine. že tako je bilo dovolj da so doma govorili o poroki, ki je zanj prišla na tapeto veliko, veliko prehitro in je definitivno ni imel v svojem bližjem načrtu ne glede na to kako zelo bi mu dekle lahko pomenilo v tistem trenutku. ni se hotel kar tako malo poročati samo zato ker je moral. svojo zvestobo je lahko obljubil na kakšen drug način, zakaj bi moral pripravljati celoten praznik na to temo ? ni imelo smisla ? kdo pa je lahko zagotovil da je bilo to zadnjič, ko si stal v takih oblekah pred kom in govoril enake besede. » ti lahko kako pomagam s prtljago ? s čimerkoli ? « je povprašal in se sam umaknil stran od nje in ji pustil prostor da je lahko v miru zadihala. tako ali tako ni hotel preveč drezati v njo, raje je pustil da se je pomirila in dojela kaj se dogaja okoli nje potem pa je lahko še upal da bo njun odnos veliko bolj miren kot bi moral biti.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
irina sokolowska
2nd, astrophysics
2nd, astrophysics

Število prispevkov : 110
Age : 23
Kraj : warszawa, poland
poland

ObjavljaNaslov sporočila: bedroom no. 10 (astrid & matthias)   Pon Jul 16, 2012 10:19 am

[Only admins are allowed to see this image]
matthias! smitten here is unknown words and they're already so sweet and awesome!

ni bila čisto prepričana, kako naj si sploh razlaga njegovo prisotnost. že res, da je nanj pozabila že nekaj let nazaj in do danes sploh ni bila več prepričana ali je še živ, toda s trenutkom, ko se je zopet zazrla v njegove temne oči je spoznala, da se znajo spomini vrniti veliko hitreje kakor misliš sprva. od nekdaj je bila take vrste dekle, ki je želela slabe trenutke preteklosti pustiti daleč za seboj. in prepričana je bila, da matthias in njuno spoznanje spada pod nedvomno slabe trenutke. do sedaj, ko je stal le nekaj metrov stran od nje in zrl vanjo kakor takrat, ko sta se prvič spoznala. namrdnila se je in na njenem čelu je matt lahko že od daleč uvidel gubice, ki so se tam pojavile, ko je zgrbančila le tega zaradi neodobravanja, »veš nisem prepričana, če si v položaju, ko bi me lahko naslavljal s takšnimi ali drugačnimi vzdevki.« resnično ni bila preveč navdušena nad takšnimi ali drugačnimi vzdevki, ki so leteli s te ali one strani, sploh pa ne, če so prišle iz ust trenutno precej nezaželjene osebe. saj ne, da matthiasa nebi marala, malce druače je bilo vse skupaj. sovražila ga je. enostavno kar ni mogla verjeti, da je lahko takrat tako enostavno izginil iz njenega življenja brez prepotrebnih besed, sedaj pa je stal pred njo in ji dajal tak občutek, kakor, da se enostavno ne sekira za stvari, ki jih je storil in mu je njuno vnovično srečanje povsem nekaj običajnega. skomignila je z rameni in mu namenila srep pogled, »potem še kako z največjim veseljem posteljem na tleh, dragi,« je zamrmrala in zadnjo besedo še dodatno poudarila. imela je občutek kakor, da ji bo v tem času kar ga bosta primorana preživeti skupaj, pojedel vse živce in od njega nemore pričakovati odnosa, ki jima bo dovoljeval popolno ignoranco. vedela je pač, da matthias ni tak, da bi ji ustregel v takšnem primeru. prevelika šibka točka so mu bila lepa dekleta in njej je dal mnogokrat vedeti, da se mu zdi čudovita. še če je sedaj dovolj hitro ujela njegov pogled, je lahko v njem našla sled občudovanja ali dve. enostavno tako predvidljiv je bil, da bi to lahko rdečelaska s pridom izkoriščala, če bi bilo tako dekle. pomenljivo ga je pogledala in čez trenutek ji je na obrazu zaigral nasmešek. ne tisti iskreni nasmešek, pač pa tisti drugi, poln sarkazma in ciničnosti. »svoje želje najavi dobri vili,« se je obrnila stran in odrinila njegovo roko s svojega obraza, »ker če verjameš v to, da ti bom obudila take spomine, potem nebi bilo nič čudnega, če bi še vedno verjel tudi v takšna in drugačna pravljična bitja.« ni si hotela priznati, da se je zdrznila ob njegovem dotiku in ji je le ta poslal po telesu množico elektronov, ki so prebudili njeno telo in se ji je ob tem naježila koža. iskreno povedano, najraje bi v istem trenutku zapustila sobo in matthiasa v njej, toda tako bi mu dovolj jasno pokazala, da ni povsem ravnodušna do njega. niti po vsem tem kar je dala skozi zaradi njega. in kaj takšnega ji še na pamet ni prišlo, da bi kazala okoli. bila je dekle z jasnimi načeli in za nič na svetu nebo ona tista, ki bi storila korak naprej. ali v tem primeru ogromnega nazaj. dovolj jasno ji je pokazal že nekaj let nazaj kakšno je njegovo mnenje o njej in koliko mu v resnici pomeni. ampak takrat je bila samo naivno dekle, ki se je prvič v resnici zaljubilo. in on je to s pridom izkoristil. do konca in še čez. »dovolj si že naredil verjemi,« je namuznjeno obrnila svoj obraz vnovič stran od njega in se posvetila svoji prtljagi. dodatna pomoč bi ji v resnici prav prišla, ampak te ni potrebovala od nekoga kot je bil on. in četudi se je trudila, da je njegova prisotnost nebi sprvljala ob živce in bi se do njega obnašala kot do popolnega tujca, ki ga je ravnokar spoznala in ob katerem je popolnoma ravnodušna, ji kaj takšnega ni uspevalo preveč dobro. enostavno že samo s tem, da je stal tam in jo gledal s tistim nasmeškom na obrazu ji je dal vedeti, da upa na drugačno prihodost kakršno sta imela preteklost. jezno se je obrnila proti njemu in postavila roke ob bok, »in prosim obrni se stran, odidi, sigurno imaš kaj dela,« z rokami je segla skozi kodraste lase, ki so ji silili na oči in ob tem ni spustila pogleda z njega, »nisem več neumno dekletce, ki bi bilo nadvušeno nad tvojo prisotnostjo in očarano nad tvojimi besedami, to fazo sem prerasla,« mu je jasno želela dati vedeti, da od nje nima česar pričakovati. sploh pa ne česa takšnega kar je dobil v preteklosti. vsaj ne dokler nebo pod resnim vplivom alkohola in po možnosti še kakšnih drugih substanc. in to se nebo zgodilo. nikoli. vsaj tako se je v tistem trenutku vrtel film v njeni glavi.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://restlesshearts.open-board.com

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom no. 10 (astrid & matthias)   

Nazaj na vrh Go down
 

bedroom no. 10 (astrid & matthias)

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-