KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 bedroom no. 13 (crystal & nicole)

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
crystal park


Število prispevkov : 29
Age : 25
Kraj : seoul, south korea
south korea

ObjavljaNaslov sporočila: Re: bedroom no. 13 (crystal & nicole)   Tor Jul 10, 2012 5:28 am

this post is written for nicole ~ lets get this started!

    bil je eden tistih večerov, ko je preprosto šlo narobe pretežno vse, kar bi se dalo v njenem življenju najti. pred nekaj trenutki je odložila slušalko mobilnega telefona in je sedaj, ko je poležavala na kavču v skupnih sobah vile poskušala reflektirati vsebino pogovora, ki sta ga imeli skupaj z mamo pred nekaj minutami. kako si je drznila izginiti nekam povsem na tuje, brez da bi jim to prej sporočila. mar niso vedeli že tako ali tako preveč o njenem življenju? in za teh nekaj mesecev je bilo vse, kar si je želela to, da bi dobila malce miru od vsega, kar ji je slednjega ponavadi le odvzemalo. skozi usta je zajela veliko dozo sape, ter nato iz sebe izpustila dolg vzdih. naravnost krasno. ne glede na to, kako zelo čudovito je pričakovala, da se bo imela tukaj, so se dnevi bolj ali manj vlekli iz enega v drugega brez pravega pomena. pa še elaine je videla vse bolj po redko, kar je le poglobilo njene skrbi. prav sedaj bi potrebovala nekoga za pogovor, pa se ji je pravzaprav zdelo, da na celotnem otoku ni nikogar, ki bi mu lahko povsem zaupala in se k njemu oziroma njej zatekla takrat, ko bi imela izjemno slab dan. z hitrim sunkom se je spravila v sedeč položaj, nato pa se je počasi dvignila in se z mišjimi koraki začela odpravljati proti svoji sobi. spraševala se je, če je bila nicole pravzaprav že notri. sodeč po njenem študiju namreč in po tem, da je bila totalna navdušenka fotografije, katero je imela crystal že sam vrh glave je sklepala, da je dekle še zmeraj kje zunaj, samo zase ali pa v družbi prijateljev in jih poskuša pripraviti do tega, da jim pozira - kar je pravzaprav vprašala tudi crystal. in jo kajpada s tem tudi presneto razjezila, čeprav ji nikoli ni povedala, kdo pravzaprav je iz enostavnega razloga - ni želela biti, ponovno, izrabljena v korist nekoga drugega. pa tudi nicole ni poznala tako zelo izvrstno, da bi lahko z gotovostjo rekla, da nima kakšnih drugačnih, skrivnih namenov, če bi ji seveda povedala vse o sebi. tako se je je, večino dnevov in noči, bolj ali manj izogibala, če sta se srečali v sobi, je le bežno pozdravila, nato pa je švignila ven, na prosto, ter jo pustila za seboj. pravzaprav ni vedela, kako naj označi njun odnos - nista bili nekakšni sovražnici, pa tudi za prijateljico je ni bilo mogoče označiti. znanki? da, to bi nekako označilo njuno razmerje, vsaj do neke mere. preden je sploh opazila, je že stala pred vrati sobe številka trinajst, ki ji je bila dodeljena. ni si morala kaj, da se ne bi vsakič ob misli, da biva v sobi označeni „nesrečno” trinajstico ironično nasmehnila. in lahko bi rekli, da se ji sedaj, ko ji je cel dan šel narobe, pravzaprav tudi to dejstvo zdelo tako zelo neposrečeno. vendar sedaj se je že skoraj smilila sama sebi, kar ji je že pošteno paralo živce, zato je z desno roko počasi prijela kljuko vrat, jih odklenila in preprosto smuknila v notranjost njune sobe. ko je stopila v prostor je bilo prvo, kar je lahko začutila vonj po njenem parfumu, ki ji je sporočal nekakšno domačnost, kar ji je nekoliko dvignilo razpoloženje. zdelo se ji je, kot da druge osebe tukaj pravzaprav ni bilo - vse, kar je lahko opazila so bile ponavadi pravzaprav stvari na njeni nočni omarici ali pa nekaj oblek razmetanih po posteljih, za katere je sklepala da jih je ali pripravila za naslednji dan, ali pa jih ima namen oprati. čez nekaj časa ji je pravzaprav postalo zanimivo, koliko stvari pravzaprav sklepa in o njih nikoli ne vpraša. kdaj že je resnično postala tako zelo osorna? no ja, ta trenutek je bila vse prej, kakor pa pripravljena na kakšni beseden dvoboj. s hitrimi koraki je prišla do svoje postelje in se, vsa utrujena od slabih stvari tod naokoli, da ne omenjamo še neznosne vročine, vrgla na svojo posteljo, ter se zazrla na levo. za nekaj trenutkov je le strmela v prazno, zavita v svoje misli, nato pa je njen pogled ujel pozornost na stvareh, ki jih ni na nicolini postelji videla nikoli poprej. so bile to fotografije? brzdaj svojo radovednost, crystal. to ni tvoja lastnina prav tako, te ne bi smelo niti malo zanimati, je švignilo skozi njene misli, vendar njeni možgani so ji celotno sporočilo poslali nekoliko prepočasi, kajti v nekaj hitrih sekundaj je že bila pred sostanovalčino posteljo, pripravljena na najo sede in se izgubi v lepoti tistega, kar je pravzaprav uspela videti. šele sedaj je pravzaprav vedela, kako zelo malo ve o osebi, s katero si je delila sobo. šele sedaj je vedela, kako zelo se je morda motila takrat, ko ji ni dala niti ene same priložnosti, da se z njo vsaj malce pogovori. z dvema prstoma je nežno razprla kupček prelepih fotografij in v tistem trenutko je pozabila na vso slabo voljo, ki jo je v tistem dnevu nabrala v sebi. „impresivno, resnično,” je uspela izdaviti, nevedoč da je za njenim hrbtom stala postava, ki jo je v tistem trenutku najmanj pričakovala.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
nicole ellingsen


Število prispevkov : 14
Kraj : stockholm, sweden
sweden

ObjavljaNaslov sporočila: bedroom no. 13 (crystal & nicole)   Sre Jul 25, 2012 4:46 am

    [Only admins are allowed to see this image]

    tagged; crystal
    words; 764
    comments; i'm so so sorry you had to wait so much time :O i'm such a terrible person :O

    Vdihnila je svež morski zrak, ki se je vil od valov, medtem ko je sama stala blizu obale in k obrazu pritiskala svoj fotoaparat. Gledala je skozi optično iskalo in pri tem strmela daleč v obzorje, ki se je v večernem polmraku v čisti modrini bleščečega indiga lesketalo daleč v daljavi. Prizor je bil čudovit, a kljub temu je njen pogled ostajal prazen, kot da se ne bi zares zavedala kaj natanko gleda. Nekaj trenutkov je tako brezizrazno strmela v daljavo, nato pa je kazalec samodejno položila na črni gumbek in pritisnila na sprožilec. Njeno telo je pri tem delalo avtomatično in ko je povesila roke, se je nehote namrščila. Zopet je napravila posnetek, ne da bi pri tem vedela sploh kaj počne. Njene misli so ponavadi bile vedno zbrane, ko je fotografirala, a ne danes. Danes so ji letele na vse strani in povzročale, da je že cel dan tekala naokoli in pritiskala na sprožilec kot kakšna navdušena turistka. Globoko je zavzdihnila, nato pa se obrnila proč.

    Ponavadi ji je fotografiranje pomagalo, da se je vsaj za nekaj časa zamotila in pregnala misli iz svoje glave, a tokrat je imelo ravno nasprotni učinek. V njeno zavest so prihajale kot ponorele čebele in ni se jih mogla znebiti, pa če se je še tako trudila. Le kako pa bi se jih? Vsaj glede na to, kar je zjutraj izvedela, bi le težko še razmišljala o čem drugem. Znova se je namrščila, ko se je njena sostanovalka že stotič tisti dan pojavila v njenih mislih. Dejstvo, da je temnolaska v resnici neka znana igralka in ne tisto, za kar se je pravzaprav izdajala, namreč ni mogla kar tako mirno pozabiti. Če je tudi to v resnici sploh zares držalo. V tistem namreč ni morala biti več prepričana, čemur naj verjame, a eno je vedela zagotovo – punci ne gre zaupati, saj je gotovo morala nekaj prikrivati, da se je tako grdo zlagala o svoji identiteti. Sicer pa se ji je dekle že od prvega dne, ko sta se srečali vedlo nekam čudaško. Vsaj sodeč po tistem, ko jo je temnolaska skoraj nahrulila, po tem, ko jo je sama prav prijazno vprašala, če bi jo lahko fotografirala za v svoj album, v katerem je imela zložene vse fotografije, ki jih je do sedaj posnela na tem otoku. Resno, kot da bi jo prosila, da stori kaj ilegalnega ali česa podobnega.

    Zavila je z očmi, nato pa se počasi ozrla navzgor. Nebo je postajalo vse temnejše in vedela je, da je čas, da se odpravi nazaj proti svojemu domovanju, čeprav bi v tistem trenutku raje odšla kam drugam. Nenazadnje je ni prav nič srbelo, da bi se znova srečala z lažnivko, ki bi v resnici prav lahko bila kakšna zatežena čudakinja, ki ji le nekoliko primanjkuje na duševnem zdravju in se zaradi tega pretvarja, da je nekakšna slavna filmska junakinja. A po drugi strani pa tudi nima nikamor drugam za iti. Zavzdihnila je. Zakaj mora imeti vedno ona takšno nesrečo s svojimi cimrami?

    Nenadoma se je oglasil njen želodec in s tem povzročil konec dileme ter oznanil, da pravzaprav nima druge izbire, kot da nemudoma odpeketa nazaj proti svoji sobi. Vdana v to spoznanje je že naslednji trenutek pospravila svoj fotoaparat v črno torbico, ki ji je visela ob boku, nato pa ubrala najdaljšo pot do vile, ki jo je poznala. Med potjo je, da bi se zamotila, razmišljala o hrani in ko je pol ure zatem prišla do vhoda, se je na nebu zasidrala že trdna tema. Počasi se je odpravila do svoje sobe in čeprav je zaradi pozne ure temnolasko v njej že pričakovala, je kljub temu presenečeno zazijala, ko jo je zagledala na svoji postelji, gledajoč v rokah neke fotografije. Njene fotografije! Od šoka so ji usta skoraj treščila na tla in preden se je zavedala je bila že na sredini sobe. »Hej!« je zavpila in hitro planila proti temnolaski ter ji iz rok izpulila šop svojih posnetkov. »Kaj te niso starši naučili, da ne smeš brskati po tujih stvareh?« Iz police je vzela svoj album in jih začela zlagati vanj, kot kakšen pustolovec, ki čim hitreje skuša skriti svoj zaklad. Kako je bila tako neumna? Rjavolaska bi prav lahko ukradla kakšno fotografijo. Spoznanje jo je spreletelo kot srh in nenadoma se je sredi giba ustavila ter se obrnila proti svoji sostanovalki. »So to vse fotografije ali imaš še kakšno?« Nezaupljivo jo je premerila, nato pa jezno stisnila ustnice in zožila oči. Hladen val je nenadoma zavel iz njenih oči, medtem ko je kot kakšen jezen ris strmela v temnolasko in čakala na njen odgovor.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 

bedroom no. 13 (crystal & nicole)

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-