KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 lake

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
david monroe


Število prispevkov : 56
Age : 22
Kraj : paradise island, caribbean
usa

ObjavljaNaslov sporočila: lake   Pon Jun 25, 2012 6:32 am

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
catalina fonseca


Število prispevkov : 22
Kraj : marseille, france
france

ObjavljaNaslov sporočila: Re: lake   Sob Jun 30, 2012 11:49 pm

    for filip. smitten2

zaspano je zamežikala v mrk in siv dan, tako zelo drugače od tistih, ki so bili tu zadnje dni. z zavzdihom je ošinila budilko na nočni omarici in ugotovila, da se je zbudila debelo uro preden bi morala zares vstati. bilo je sredi tedna in čez uro in pol je imela predavanja. nikakršnega pametnega izgovora se ni spomnila, da ne bi šla in bi še podaljševala poležavanje v topli postelji, do katerega ji je bilo v tem trenutku še najmanj. a vseeno ni imela posebne želje posedati v nedogled na neudobnih stolih, ki so te žulili v hrbet in te je od dolgega sedenja začela boleti še zadnjica, da si se presedal sem in tja, ter s tem ob živce spravljal svojega levega in desnega soseda, ki sta bila po vsej verjetnosti zelo zagreta in sta vpijala vsako besedo. dobil si skoraj kar malo slabe vesti, ker si bil sam takšen nezainteresiranec za karkoli so ti imeli izjemno pametni profesorji za predavati. tako se je raje odločila, da se spravi spet malo teči, saj je tek že nekoliko pogrešala in bila je že povsem zakrnela, ko že nekaj časa ni šla kakšnih 10km odteči. za tek ni potrebovala kakšnega stadiona ali kaj podobnega. samo svoje tekaške športne copate, nekaj športnega za obleči in to je bilo to. zato se je skobacala iz toplih objemov rjuh in odej in se spravila pod prho. za je vedno pripomogla k njenemu boljšemu počutju in tudi danes ni bilo nič drugače. voda jo je poživila in povsem se je znebila zaspanosti. že zdavnaj odločena, da dneva ne bo preživela zaprta med štirimi stenami, čeprav je niti pod razno ni mikalo hoditi ven v hladen dan, a prej ko se bo navadila nanj, bolje bo. nase je majico, ki ji je razkazovala plosk trebušček, vendar za tek na trideset stopinj celzija je bila več kot odlična- kot tudi kratke hlače. na hitro se je razgledala po praznem stanovanju, ki ga je imela povsem zase in ga ni delila z nikomer drugim kot s svojo lastno prisotnostjo. všeč ji je bilo, da jo je zaenkrat imela še povsem zase, čeprav je bila prepričana, da se bo kmalu že kdo priplazil domov. ošinila je uro, ki jo je nosila na roki in brez, da bi se obotavljala še minuto, je nase navlekla športno jakno, obula superge in v notranje žepe zbasala ključe, telefon in denar. v ušesa je vtaknila še slušalke od svojega ipoda, na katerem je imela svojo najljubšo glasbo in ji je pomagala, da je dobila še vež zagona takrat, ko je že skoraj povsem omagala. na hitro se je še malo razgibala, nato pa zaklenila vrata in odšla. mesto je bilo v tem zgodnjem jutru že v polnem zagonu in ljudje so hiteli iz enega konca na drugega. nekajkrat je kar dobro morala paziti, da se ni v koga zelo zaletela in ga podrla po tleh, saj je imela kar precej hitrosti, ko je tekla po glavnih ulicah. a kmalu se je umaknila in raje zavila v gozd, ki je bil v bližini kampusa. ustnice so se ji razlezle v nasmešek in skoraj greh se ji je zdelo, da bi še vedno poslušala glasbo, ki je prihajala iz njenega ipoda, če je lahko uživala v tišini, ki bi na nek način lahko tudi bila pesem za njena ušesa, če bi bila nekoliko bolj romantična. a cat je spadala med bolj stvarne ljudi, ki niso živeli z glavo med oblaki in sanjarili tja v tri dni, naredili pa nič. dobro je vedela, da je samo delo tisto, ki odtehta dovolj, da uresničiš svoje sanje. ne da samo sanjaš in čakaš, da se bo naredilo kar samo od sebe. pozitivna moč misli je sicer res imela nekaj vpliva, a še vedno ne dovolj. še vedno je bilo potrebno veliko postoriti, če si hotel, da je bil kakšen rezultat. njej je zadnje čase res primanjkovalo elana za študij, a zaenkrat se je še zavedala, da ji ne teče še voda v grlo, a vseeno bo morala počasi prenehati s tem, če bo hotela uspeti v medicini ter v bistvu postati zdravnica. a v tem trenutku se ni hotela ukvarjati s tem in je raje uživala v teku in čudovitem miru. nobenega vrveža, nobenega hrupa in nikogar, ki bi se ti nastavljal na pot, da si se mu komaj izognil, da nisi trčil vanj. ura je bila vsekakor še prezgodnja za sprehajalce, le catalina je bila tako nora, če si temu lahko tako rekel, da je bila tu že ob sedmih zjutraj. gozda ni poznala, zato je presenečeno zavzdihnila, ko je čez nekaj časa zagledala lesketanje vode. sredi gozda je bilo jezero in ustnice so se ji ob lepoti jutra zavihale v nasmešek. jezero se ji je zdelo krasen kotiček, da si odpočije in se čez nekaj minut počasi vrne nazaj. zaprla je oči in občutek je imela, da samo za en sam trenutek in ni mislila na ničesar. ni občutila, da je dobila družbo, niti ni slišala ničesar, kot da bi celoten svet okoli sebe izklopila. šele, ko jo je nekdo rahlo prijel za ramo, se je močno zdrznila in se komaj zadržala, da ni poskočila in iz sebe spustila kakšen vzklik presenečenja. zasukala se je okrog svoje osi in ni mogla verjeti svojim očem. pred seboj je zagledala še kako znanega temnolasca, ki je bil vse preveč podoben neki davni zvezi, ki je… hja, bila povod za to, da je postala takšna kot je danes, ter se iz vseh strani zapirala vase. že en sam ponoven pogled nanj, iz te bližine ji je vrnil kamen na srce ter imela je občutek, kakor da ima naenkrat oteženo dihanje. ni mogla verjeti, da ima res njega pred sabo, čeprav ga je nekajkrat že videla na otoku, vendar se mu je vsakič znova spretno izognila, sedaj pa ni ravno imela te možnosti. »filip,« je dejala z ravnodušnim glasom na mesto pozdrava ter si na obraz v hipu nadela nazaj hladno masko. »veš, nekateri nismo preveč navdušeni, če njim klatiš mir.«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
filip mykhailo


Število prispevkov : 37
Age : 23
Kraj : vladivostok, russia
russia

ObjavljaNaslov sporočila: Re: lake   Pon Jul 09, 2012 1:33 am

[Only admins are allowed to see this image]

WORDS: 758
COMMENT: sorry, I'm late. :3
    zgodnja poletna jutra so bila kot nalašč za vse možne športne aktivnosti - od plavanja do teka. s tem namenom se je tudi prebudil tako zgodaj zjutraj, v upanju da mu uspe narediti še kaj pred deveto, ko se začnejo prva predavanja in se bo moral za nadaljnih nekaj ur zapreti v vročo učilnico in poskušati študentom vbiti v glavo nekaj ruščine. imel je srečo, da so bili kolikor toliko dovzetni za vse, kar jim je govoril, a vendar je bila meja njegovega potrpljenja še vedno tako nizka, da je večkrat potreboval odmor med urami in predvsem nekaj svežega zraka. v jutranjih urah je bil slednji še mogoč, ko se nad okolico še ni spustila tista grozna popoldanska vročina, ki ti ni pustila dihati in te je zaobjela z vseh strani, da si se počutil presneto utesnjenega. zagotovo ne najbolj prijeten občutek na svetu. ob šestih se je odpravil iz sobe, previdno, da ne bi zbudil sostanovalke, kateri ne bi mogel namenjati manj pozornosti. vse kar je vedel o svetlolaski, je bilo njeno ime in priimek, to da je bila tukaj kot animatorka in vedel je, da je poročena. potem pa se je njegovo poznavanje osebe, s katero bo prebival še nadaljna dva meseca, končalo. obut v tekaške superge, kratke hlače in kratko majico, se je podal po eni od ustaljenih tekaških poti. upal je, da ob tej uri ne bo srečal nikogar. res se mu ni ljubilo ustavljati niti za kratko minuto in prijateljsko kramljati. svoj pogled je usmeril naprej na z iglicami bora posuto gozdno pot in se osredotočal samo na gibanje, na občutek rahlega vetriča na obrazu in na utrujenost, ki se stopnjuje z vsakim pretečenim metrom. vedel je, da nekateri obupajo na samem začetku, ko se gre za tek. niso se pripravljeni poriniti preko tiste meje, ki v tvojih mišicah povzroča tesnobno bolečino. ob prvih znakih oteženega dihanja in prvem zaklepanju mišic, začnejo loviti sapo, se preveč zavedati vsakega bola in se ustavijo. ni jim uspelo. potisniti je potrebno preko te meje, na koncu je občutek že skorajda osvobajajoč. nekje vmes je dvignil pogled navzgor in na eni od bolj oddaljenih stezic opazil svetlolasko tekačico. dovolj je bil en sam pogled, da je razpoznal poteze njenega obraza. vedel je, kako težko je pozabiti catalino. si iz spomina izbrisati obris njenih ustnic, obliko njene postave in celo tisti pogled, ki ga je dobila vsakič, ko si jo presenetil. morda je minilo nekaj let, odkar je nazadnje govoril z njo, a vse odkar jo je prvič videl na tečaju, se je dodobra zavedal njene prisotnosti. šel je celo tako daleč, da jo je samodejno s pogledom iskal na vsakih skupnih dejavnostih. ni bil miren, dokler je ni našel. takoj je zavil s svoje poti in se odpravil po njeni, na varni razdalji. v ušesih je imela slušalke in tako ni zaslišala tihih korakov teka za seboj. nadaljeval je s tekom za njo, vse dokler ni prišla ven iz gozda in na nabrežje jezera. od nekdaj mu je primanjkovalo taktnosti, občutka za primeren pristop. in to, da se je počasi pritihotapil za njen hrbet in poskušal pozornost pritegniti tako, da je dlan položil na njeno ramo, ni bil najboljši način. skoraj bi se še sam ustrašil, ko je skočila pokonci in pridušeno kriknila. za hipec je v njenih očeh zagledal kanček strahu, ki se je s svetlobno hitrostjo spremenil v presenečenje in takoj zatem naravnost v jezo. v redu, morda sploh ne bi smel pristopiti. ''catalina,'' je še sam pozdravil s preprosto izgovorjavo njenega imena, ne povsem prepričan, kaj sledi sedaj. morala bi mu vreči nekaj v glavo, mu prisoliti zaušnico ali kaj podobnega. toda namesto tega je okrog njiju zavel hlad prve vrste, da je naredil korak nazaj, ko je spregovorila. ''oprosti. opazil sem te med tekom in...'' ni vedel, kako naj nadaljuje. to je bil eden tistih trenutkov, ko si preprosto ujet na eni točki, gledaš okrog sebe in panično iščeš izhod. a ga ne najdeš. sam si je bil kriv, da je sploh pristopil. ''sicer pa, lahko bi pričakovala, da bom slej kot prej skalil ta tvoj ljubljeni mir. izogibaš se me od prvega dne naprej,'' je končno našel dar govora in roke uprl ob boke, sedaj ko je končno imel priložnosti, da pride do sape po teku. ''lahko se ti še enkrat opravičim, ne samo za tole zasedo, še za kaj drugega, vendar se mi zdi, da opravičila ne boš sprejela. imam prav?'' je glavo nagnil rahlo vstran ob vprašanju. varanja se ne odpusti tako zlahka, sploh ne ko jo je prevaral namerno.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: lake   

Nazaj na vrh Go down
 

lake

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-