KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 shopping street

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
irina sokolowska
2nd, astrophysics
2nd, astrophysics

Število prispevkov : 110
Age : 23
Kraj : warszawa, poland
poland

ObjavljaNaslov sporočila: shopping street   Pon Jun 25, 2012 9:37 pm

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://restlesshearts.open-board.com
avatar
arielle evans


Število prispevkov : 11
Kraj : Los Angeles, USA
usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: shopping street   Tor Jul 10, 2012 3:21 am

    621 words for just lovely crystal park, inspired by sunshine outside smitten3

    bil je peklensko vroč, sončen dan. arielle je postopala po ulici, polni trgovin z več kot eno nakupovalno vrečko v roki. uživala je ko so ji junijski prvi, a zato nič manj topli sončni žarki, greli obraz. bil je eden tistih popolnih dni, ko je šlo vse po načrtih. popoldanski sprehod po plaži, nato malo shoppinga... dobro ji je delo. v campu je bila že tretji dan in počutila se je malo osamljeno, saj ni prav spoznala še nikogar. vendar vse pride v določenem času. dopoldan je preživela sedeč na presenetljivo mehki postelji, božajoč svojo kužico lucy. še zmeraj je bila vsa vesela in presenečena da je bil psom vstop v camp dovoljen. tako ali tako pa nihče ni ravno prihajal v njeno sobo, da bi opazil dlake ki jih pušča ali lužice ki jih občasno pusti na tleh. tudi pri arielle so bili ti grehi male kosmatinke pozabljeni takoj, ko ji je ta skočila v naročje in jo obdala s kupom pasjih in tudi zelo slinastih poljibov. celo o ljudeh tukaj si je ustvarila dobro mnenje. vsi so jo pozdravljali kot da se že dolgo poznajo, nekateri komentirali njene nenavadne lase in bili nasploh čisto preveč prijazni. ko si je privoščila kavo v najbolj znanem in mogoče tudi edinem kava baru na otoku se je zapletla v pogovor z neznancem, ki je nazadnje naenkrat odkorakal ven z naveličanim pogledom. a kljub temu ji ni bilo žal da se spila kapučino, saj so bili tudi rogljički prav slastni.

    zdelo se ji je kot da čisto nič ne more iti narobe. pogosto je bila nasmejana in vesela a ta dan je bil nekaj posebnega. nekoliko je bila tudi srečna da se je znebila mame, ki je bila za razliko od svoje hčere zategnjena in snobovska, ter rahlo zagledana vase. saj ne da je arielle ni imela rada, mama je bila vendar edina družina ki ji je poleg dementne babice še ostala. vendar ji je del občutek svobode. in ja, tukaj je bila popolnoma svobodna. kot bi živela prekrasne sanje, kjer ji nobeden ni ukazoval kaj mora narediti in česa ne sme. in odločila se je da bo to svobodo uživala z veliko žlico. imela je tudi neznansko željo da se nauči surfanja, a malo se je tega celo bala, kajti surferji ki so se spuščali po visokih, bleščeče modrih valovih so ji bili skorajda znanstvena fantastika.

    tako je vsa blažena hodila po ulici, z lahnim korakom in srkala jagodni smoothie. lucy je pustila doma, z veliko vode za ta vroč dan, saj jo je sivolasa ženska na recepciji vedno gledala tako grdo, da je kar bolelo. arielle je zavila okoli vogala in prišla na križišče, zagledana v skupino vrabcev, ali nekih podobnih pričev ki so se lovili v senci drevesa. tisti trenutek se je zaletela v neznano postavo ki ji je s hitim korakom prišla nasproti. še sreča de je neznanko nežno roza curek jagodnega smoothija zgrešil. "uu, oprosti!" je rekla arielle in dvignila pogled v strahu da bo zagledala razjarjen obraz neznanke, saj je bila prav ari kriva za njuno "nesrečo". takrat je spoznala japonske, mandeljnaste oči in tisti popoln obraz iz televizije. glasno je zacvilila in razširila temne oči. "crystal! ti si crystal park! oh, moj sir, ne morem verjeti da sem se zaletela v crystal park!" kar ni mogla nehati izgovarjati njenega imena. "jaz sem arielle. arielle evans, tvoja veliiiika oboževalka." je še povdarila in njen nasmeh se je še povečal.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
crystal park


Število prispevkov : 29
Age : 25
Kraj : seoul, south korea
south korea

ObjavljaNaslov sporočila: Re: shopping street   Tor Jul 10, 2012 9:47 am

this post is written for arielle ~ i can't stop laughing at this, i feel like 'ts gonna be a lot of fun Very Happy

    sonce je bilo visoko na nebu, medtem ko je njena vitka postava švigala med gručo ljudi, ki so se ob tem času začeli sprehajati po mestu in iskati spominke, ki bi jih po končanem dopustu odnesli s seboj domov. tukaj je bila prvič odkar je prišla in fasciniralo jo je dejstvo, da je bilo mesto izjemno podobno njenemu domačemu, tako da ni bilo niti malce čudno, da se je, čeprav v izjemno vročini odpravila ven. za razliko od prejšnjih dni, ki jih je preživela na otoku, je tokrat kot za nalašč doma pozabila sončna očala, ki so ponavadi skrivala njen obraz pred morebitnimi norimi oboževalci, kakor jih je imenovala sama. vendar že nekaj minut po tem, ko je stopila med ljudi je bila presenečena, da se pravzaprav velika večina danes ni niti zmenila zanjo - kar ji je ugajalo, ni se imela namena izpostavljati, kakor vsakič, ko si je zaželela da bi dobila vsaj malce tistega miru, ki ga je deležen vsaj povprečen človek. ampak, če je bila iskrena, se je vsa začetna mrzlica o tem, da je na otoku pristala igralska zvezdica, nekoliko umirila in to ji je, vsaj v tem trenutku ugajalo. a kaj ko ni morala vedeti, kaj jo bo čakalo za ovinkom oziroma katerokoli naslednjo minuto v njenem življenju. upočasnila je svoj korak, ter s svojimi očmi počasi spremljala izložbe, da bi mogoče našla kaj takšnega, kar bi ustrezalo njenemu okusu - čeprav, če si je sama pri sebi priznala, je zmeraj oboževala izjemno kratke, poletne stvari, velike klobuke, in sončna očala. tako je izgledala skoraj vsak dan, ko se je odpravila ven in četudi je bila njena postava označena za popolno, se je sama smatrala kot za nekoga, ki je bil v tistem trenutku povprečen - navsezadnje je bila nič več kot le človek, kajne? predzrno ponosen človek, vseeno in ob takšni misli si no morala kaj, da se ne bi sama pri sebi nasmehnila. poslušala je zven svojih sandalov, ki so na vsake nekaj trenutkov udarili ob tla, ter se na koncu ustavila pri trgovini, kjer ji je že od daleč v oči padlo poletno mini krilce, za katerega si ni morala kaj, da ga ne bi kupila enako sekundo, brez da bi se zmenila za ceno, ki pa se ji, vsaj za cene, ki so se ponavadi na otokih izjemno dvignile, ni zdela tako zelo napihnjena. pa še prodajalka jo je morala prepoznati, kajti namenila ji je tako širok nasmešek in odobravajoč pogled, da si crystal ni morala kaj, da se ne bi zasmejala. oboževala je ljudi, ki so bili takšni, kot tista gospa. tisti, ki so vedeli, kako ostati tiho, četudi vidijo nekoga, ki ga morda ne bodo videli nikoli več, pa jim bi že sam stisk roke z to osebo spremenil dan na bolje. spoštovala je njihovo spoštovanje do neizpostavljanja in ravno zaradi tega, je odobravala dejanje gospe, ki je bila vidno vesela, da ji je namenila tisti „hvala” ob nakupu, nato pa se je pobrala nazaj na tiste izjemno tople ulice, med radoživo razposajene ljudi, ki so oddajali toliko pozitivne energije, da je tokrat prišla do živega tudi crystal. iz svoje torbice je šptegnila svoj mobilni telefon, da bi preverila, koliko je pravzaprav ura in če jo je slučajno zopet potrebovala kakšna izmed njenih prijateljic, katerih sedaj ni videla že kar slabe tri dni - no, če je bila iskrena sama s seboj, se jih je nekoliko izogibala, ampak sedaj razmišljati o vsem tem ni bilo smisla. tako je torej nadaljevala svojo pot in se brezskrbno izza vogala bližala proti verjetno edinemu velikemu križišču v mestu. in kdo bi si mislil, da se bo njeno razpoloženje lahko pravzaprav spremenilo v najslabše možno v le nekaj pičlih sekundah. trk je bil neizbežen, glede na to, da je dekle pred njo ni sekundo prej niti opazilo, kot da bi bilo zagledano v nekaj v daljavi in se ne bi zmenilo za mimoidoče ljudi okoli nje. „auč!” je bilo use, kar je uspela izdaviti v nekoliko nejevoljnem tonu, ter spustila edino vrečko ki jo je imela v rokah na tla preden se je uspela opoteči in ujeti ravnotežje ter si oddahniti, da se vse skupaj ni zgodilo na sredini prehoda za pešce. „kaj lahko prosim paziš kje ---” histeričen glas dekleta, ki je bilo očitno njena oboževalka je zarezal skozi njena ušesa in v enaki sekundi je vedela, kam celotna situacija pravzaprav vodi. „hej, kaj lahko prosim malo ---” tišje, je hotela reči, toda velika večina obrazov se je že začela obračati proti njima. „aish, kako nadležno.” je zaklela, ter se za nekaj trenutkov besno zazrla v oči plavolaske, katera ni niti pomislila, da se ni bilo pametno takole dreti ime znane osebnosti v javnosti, še posebej, če se crystal sama ni ravno najbolje izpostavljala. so ljudje današnjega časa izgubili možgane?! iz njenih ust se je izlil kratek vzdihljaj in poskušala je brzdati svojo jezo, kajti med toliko obrazi ni bilo ravno najbolj pametno izgubiti ugleda. „pozdravljena arielle, da kakor si verjetno že sama opazila, sem crystal. in pišem se park. bi sedaj lahko lepo prosim nehala razglašati celotni ulici, kdo pravzaprav sem, razen če mi resnično želiš priklicati tono novinarjev?!” je nejevoljno dejala, ter si poskušala popraviti lase, medtem ko se je v notranjosti še zmeraj poskušala pomiriti. „me veseli, da imam izjemno veliko in glasno oboževalko.” je zamrmrala in nekoliko zavila z očmi, vendar je na ustnicah še zmeraj uspela zadržati manjši nasmešek. komaj. oseba pred njenimi očmi je bila pravzaprav prava poosebitev tistega, kar je prezirala. vsaj takšen je bil prvi vtis, ki ga je crystal o njej dobila. in prvi vtis se ponavadi ne moti.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
arielle evans


Število prispevkov : 11
Kraj : Los Angeles, USA
usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: shopping street   Sre Jul 11, 2012 3:26 am

sorry, that's superlame -.-

Arielle je vedno sanjala o tem kako bo slavna pevka, poročena s kakšnim princem in najboljša prijateljica celotne hollywoodske smetane. To so bile seveda le najstniške sanje, katere sanjari skorajda vsak. Glede na to da je v Hollywood hillsih pravzaprav živela, je na ulici srečala že kar dosti slavnih osebnosti. A vedno je bila reakcija kolikor toliko ista. To je bilo vendar neverjetno. Na ulici, prav na tksti isti ulici po katerem so stopali njeni cevlji z visoko peto, se je sprehajala oseba, ki je na nek način bog. Ki jo vidiš samo po televiziji, ki si jo želi prav tako kot ti zdajle, videti še miljone drugih ljudi po svetu. Ja, občutek je bil veličasten. Boljsi od jagod ki jih pomakaš v čokadno fontano. Bolje od Disneylanda.

Zato je bila tako vesela ko je videla Crystal, ki je bila pravzaprav ena izmed tistih katerih posterji so dobili častno mesto na steni njene pisane spalnice v L.A. Velikokrt se je tudi spraševala kako mora biti slavnim osebmam, ko jim nenehno nekdo sledi, opazuje. Že najmanjši napačen korak ali poteza je bila lahko usodna za njihovo kariero. Arielle si je vedno želela uspešne glasbene kariere, oboževalvev in miljonov. Rada je pela, to je bila njena strast in ena izmed vseeno redkih stvari v katerih je res blestela. In vsak pevec si seveda želi uspeha. A ob misli na žrtev ki bi jo s tem sprejela. Nič več se ne bi mogla v javnosti pojavljati s preveliko majco ali usti polni hamburgerja. No to se ne bi zgodilo, saj hamburgerja pravzaprav sploh ni marala.

Crystal je bila popoln primerek takšne osebe za katero bi Arielle naredila kar koli. In ko jo je gledala s svetlečimi očmi je za trenutek podvomila v igralkino dekliško zunanjo ljubkost. Njene oči so bile hladne, skoraj jezne. To jo je za trenutek zmedlo a ni se pustila motiti. Crystal jo je prosila naj stiša glas in Arielle se je celo toliko obvladala da je utihnila in se le smejala kot pečen maček. "In kaj takšna oseba kot si ti počne na takšnem otoku?" je vprašala skoraj šepetaje in ljudje ki so prej zrli vanju, kot da nimajo za početi ničesar pametnejšega so večinoma odšli dalje, po svojih opravkih. Bil je vroč dan, tako da ni bilo veliko ljudi na ulici. Večinoma so se zadrževali v klimatiziranih stanovanjih ali so se odpravili na plažo. "Si tukaj na počitnicah?", kar ni mogla nehati spraševati le da se je lahko pogovarjala s svojim idolom. "Jaz sem v jezikovnem campu. Šele tri dni na otoku ampak moram reči da je zelo prijetno." je rekla, vedoč da to Crystal to skoraj zagotovo ne zanima. Kljub temu je bila preveč vesela da bi jo iz tira spravilo karkoli. No, skoraj karkoli.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: shopping street   

Nazaj na vrh Go down
 

shopping street

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-