KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!

forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed!
oblačno, sneži, -8°C
november 2012





no one at the moment!
zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta!

Share | 
 

 beach cave

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
irina sokolowska
2nd, astrophysics
2nd, astrophysics

Število prispevkov : 110
Age : 23
Kraj : warszawa, poland
poland

ObjavljaNaslov sporočila: beach cave   Pon Jun 25, 2012 10:06 pm

[Only admins are allowed to see this image]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://restlesshearts.open-board.com
avatar
rooney philips


Število prispevkov : 25
Kraj : paradise island, caribbean.
usa

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beach cave   Čet Jul 12, 2012 5:12 am

    post written for kimberly turner
    words written 911
    she's wearing [Only admins are allowed to see this link]
    notes written wierd start, i am truly sorry hon.

    ponavadi ni bila tako navdušena nad zabavami na plažah, saj so se le te že kar nekajkrat ponesrečile in je kdo od udeležencev skočil v vodo in so morali potem klicati morsko policijo in rešilce, a kakorkoli že. tistega večera je šlo za povsem poletno zabavo na plaži, kamor je bilo povabljenih le nekaj izjem, ki so se priljubili družbeni smetani. kdo bi si mislil, da je bila med le temi tudi rooney ob kateri so ljudje ponavadi izgubili živce, tokrat pa je bila uradno povabljena na dom. ko je tako nekaj dni pred tem odpirala srebrno pisemce se ji je za trenutek zazdelo, da jo kdo vabi na poroko - a nihče od njenih tesnih prijateljev se še ni imel namena poročiti, kdorkoli drug pa nanjo zagotovo ne bi pomislil kot gosta na poroki. na žalost se je prepogosto krat zgodilo ravno to, da je po poroki spila kar veliko preveč in je potem v navalu alkohola in vrtoglavica pokozlala nevesto, nekaj družic in pri tem iz sebe zmetala še precej bolj nemarnih kletvic. ja, res ni bila kaj prida gost od gostov za kar se je bilo namreč zahvaliti njej sami. predno se je odločila odditi na plažo je bila ura nekaj čez osem zvečer. sonce se je počasi umikalo z nebesnega obroča, nadomestile pa so ga majhne sijoče se zvezdice, ki so ti ob pogledu nanje vzele sapo. pogled nanje je bil preprosto čudovit in marsikateri navdušeni astroronomik je ob takih nočeh raje ostal doma in opazoval to nočno ceremonijo. a če že govorimo o rooney je bila ona že od nekdaj ena takih, ki ji je bilo povsem vseeno kdaj je bila luna v obliki krajca, kdaj je bil mlaj - če je enkrat za spremembo sploh vedela kaj je to. ni bila neumna, približek pametnega pa tudi ne. njena zanimanja so segala do mode in nazaj, za karkoli drugega ji je bilo bolj ali manj vseeno. nase je nadela ljubko umazano roza obleko, ki ji je segala vse do pet. na zgornjem delu, ki ji je pokrival prsa so se svetili majhni umazano roza kamenčki, ki so bili skupaj povezani v ljubki top. med tem, ko je bil spodnji del veliko bolj preprost, izdelan in mrežastega materiala in majhnih belih cvetk. obleka je bila darilo njene mame - najverjetneje prvo in zadnje, ki ga je dobila za maturantski ples. smešno kako sovražno je označila to obleko, po tem ko jo je dobila po pošti. nič pozdravov ali želja samo majhen bel listek in nekaj načečkanih besed naj jo dobro uporabi. kakorkoli že, obleko je imela tako prvič na sebi in v resnici ji je prav dobro pristajala. mogoče ni bila najboljša izbira za zabavo na plaži, a bila je darilo njene matere od katere ni bilo sledu že od njenega osmega leta. na obraz je natrpala nekaj senčila in roza šminko, za odtenek močnejšo od obleke. punca je imela v resnici odličen stil, le da ji je bilo premalo mar za vsako izmed njih. bila je manekenka in v družbi visoko na lestvici. tako je bila vajena, da ji je bilo k nogam prineseno in enako je bilo z oblekami. bile so le še en odvečni material s katerim je za trenutek zakrila svoje obline, nato pa v naslednji priložnosti le te razkazovala naokoli. mogoče je imela res malo slabši občutek za zasebnost, kajti moških s katerimi se je dajala dol je bilo z dnevom več in več.
    zabava je potekala na zasebni plaži ene izmed gostiteljic. večina ljudi je bilo podobno oblečenih kot ron, saj je šlo za elitno zabavo, ki je nihče ni želel zamuditi. tako se je trlo gostov, pijačo pa so naokoli raznašali natakarji oblečeni v elegantne smokinge in bele rokavice. tako so zabavi dodali samo še boljši izgled in elitni naziv. ko se je na plažo pripeljala z enim izmed rolls royce se je že trlo ljudi. predvsem razočarana nad gnečo se je najprej odpravila k baru in tam kot ponavadi zasedla svoj prostor, navdušena nad dejstvom da bo pijača celoten večer najbrž zastonj. po kaki uri pitja se ji je v glavi že počasi pričelo vrteti, zato je kar s polno steklenico vodke v roki stopila proti majhni zapuščeni votlini daleč proč od množice ljudi, ki so še vedno navdušeni plesali. votlina je bila ljubka, predvsem tiha in pomirjujoča. mogoče ni bila luksuz kakršnega je bila ron vajena, a za nekaj ur je bila tam varna pred nadlegovanjem moških. čudno, a tistega večera si nikakor ni želela dotikanja moških rok ob katerih se je ponavadi počutila veliko bolj varno kot kjerkoli drugje. pričakovala je, da bo jama prazna a je na eni izmed skal že čepelo dekle v dolgi obleki, rahlo mokri od vode. " če hočeš se lahko spokam stran, " je zaletavo dejala in pritacala vse do njenega hrbta. pizda, pijača je nanjo učinkovala veliko hitreje kot si je lahko predstavljala. za trenutek je obstala za njo, nato pa se glasno zahihitala ko se dekle ni obrnilo v prvi sekundi, ko jo je ogovorila. " saj me ni treba ignorirati, trapa! " lase je imela spuščene, na vrhu glave pa jih je krasil rožnati venec, ki se je prečudovito podal k njeni obleki. ker je od zadaj ni prepoznala, je z roko segla proti njeni rami in jo rahlo stresla, da je pridobila njeno pozornost. " je vse vredu? " videti je bila nekam osamljena, kar pač rooney ob vsej tej gneči zunaj jame ni šlo v nos.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
charlotte lucas


Število prispevkov : 21
Age : 23
Kraj : tallinn, estonia
estonia

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beach cave   Ned Jul 15, 2012 8:45 am

    [Only admins are allowed to see this image]
    ashton! smitten2 here is unknown words and this is the start of awesome story yes :3
    če se je zjutraj zdelo, da bo dan deževen in v temnolasi charlotte znova vzbudil tisti depresivni občutek nemoči, potem se je proti popoldnevu vedno bolj jasnilo in na nebu je bilo vedno manj oblačkov, sonce pa je že tiščalo svoje žarke skozi odprtine med belimi gmotami. nasmešek se je torej na njenem obrazu vedno bolj kazal in nekaj je bilo na tistem dnevu, da je lažje zadihala in sprejela dan takšnega kot pač je. tudi, če ji je ob kosilu zletela iz rok steklenica polna temno rdečega vina in se razlila bo belem prtu na mizi in po svetli majici, ki jo je imela na sebi in je baterija na njenem prenosniku ugasnila ravno takrat, ko je končevala seminarsko nalogo, ki ji je manjkala za zadnji izpit v tem šolskem letu. ja starše je prepričala celo v to, da so ji pustili, da je odšla sem, čeprav letnika ni imela še povsem v celoti končanega. ampak glede na prilagojenosti njenega študija njenim razmeram, ji je bilo potrebno samo še oddati neko seminarsko nalogo in potem bo lahko zadihala s polnimi pluči. sicer je to do neke mere počela že sedaj, ampak ob dnevih, ko je bilo njeno stanje nagnjeno bolj k depresiji, je mnogokrat pomislila tudi na najslabšo možno opcijo, da pravzaprav nebi naredila letnika. ampak kaj takšnega pravzaprav sploh ni prišlo v poštev. kljub problemom, katere ji je mnogokrat predstavljala njena bolezen, je bila vedno uspešna učenka in tega ni imela namena spremeniti pod nobenim pogojem. čeprav z glasnim in globokim stokom je sprejela dejstvo, da bo pač morala tistih tisoč besed in še nekaj napisati znova ter zaprla računalnik, ga postavila na posteljo in sedla na udobno sofo, ki je stala sredi spalnice, ki si jo je delila z prikupnim svetlolasim dekletom. s pogledom je prečesala sobo in se ustavila na razgrnjenem oknu, ki je gledalo proti obali. bila je srečnica, da je dobila ravno posteljo ob oknu s pogledom na sinje morje, ki se je raztezalo daleč v obzorje. morje, peščene plaže in sončni žarki, ki so si utirali pot proti zemlji. kaj bi si dekle lahko še želelo lepšega sredi poletja? nasmehnila se je svoji podobi v ogledalu, ki je stalo na drugem koncu spalnice in v istem trenutku vstala iz udobnega kavča ter stopila proti garderobni omari. vzela je ven kratke hlače, podnje nase navlekla kopalke in čeznje potegnila še lahno laneno srajico. na noge je nataknila natikače in čez ramo poveznila torbo z brisačo in knjigo. nekaj uric na plaži ji bo dobro delo in popoldne bo tako minilo hitreje. ob cesti, ki je vodila mimo vile v kateri so bivali študentje je ustavila taksi in že čez nekaj minut je stopala po prijetno hladni mivki na plaži. le malo je bilo tistga dne obiskovalcev na plaži in če je bila iskrena, ji je to pravzaprav prišlo še kako prav. ni bil ravno dan, ko bi si želela ob sebi imeti veliko družbe in nenehno govorjenje bi jo verjetno slej ko prej spravilo v slabo voljo, ki se je v njej prebujala zjutraj. toda sama je bila proti temu in trdno je bila odločena v to, da bo dan preživela mirno in lepo, brez nepotrebnih izbruhov jeze in slabe volje. stopala je po mokri mivki in za seboj puščala stopinje, ki jih je po nekaj trenutkih zabrisalo morje, ki je valovalo na obalo. iz torbe je potegnila knjigo in jo ob rahlih korakih odprla na strani, kjer je nedavno končala z branjem, medtem, ko je še vedno stopala naprej po obali. da bi se v koga zaletela ni bilo nevarnosti, glede na to, da do sedaj ni srečala še nikogar. dvignila je pogled iznad knjige in se s pogledom zazrla proti daljavi. nekajkrat je že hodila po tej plaži, toda nikolki še ni opazila odprtine v pečini, ki se je odpirala nedaleč stran. mogoče jo je vedno spregledala zaradi plime, ob kateri se je ponavadi sprehajala tod okoli. za trenutek je zaprla knjigo in se odpravila naprej proti ogromni razpoki. in ko je prišla bližje je uvidela, da je pravzaprav vse skupaj ogromna jama, vhod v katero je ponavadi popljavljalo morje in je bila tako brez kopalk in znanja plavanja popolnoma nedostopna. nasmehnila se je ob idilični sceni, ki jo je postavila mati narava in stopila v notranjost. iz torbe je potegnila brisačo in jo razpostrla po mivki na tleh, legla nanjo in se zazrla v strop jame. bil je pokrit z mahom in drugimi manjšimi rastlinami, tod in tam je opazila tudi kakšno skalno polico na kateri bi se verjetno našlo tudi kakšno živo bitje. ampak o tem ni imela namena razmišljati. nikoli ni bila neka velika pristašica živali. edina, ki jo je rada videla in jo imela nadvse rada je bila njihova domača mačka. in tu se je njena ljubezen do živali končala. vsaj tista bližnja. nikoli ni imela nič proti obisku živalskega vrta ali česa podobnega, toda samo do takrat, ko je vse ostalo v svojih ogradah. in verjetno bi se prehitro spustila v razmišljanje in sanjarjenje o domu, starših in na splošno tistemu, česar tu ni imela, če nebi zaslišala šumemenja vode. kakor, da bi se naenkrat valovi ojačali in začeli pluskati ob stene jame. toda ko je dvignila pogled je hitro opazila, da za šumenje niso krivi valovi pač pa moška postava, ki se ji je bližala. verjetno je neznanec ni opazil, glede na to, da je strmel v morje in od časa do časa glasno zabredel v vodo in ob tem poškropil daleč okoli sebe. in ni trajalo dolgo, da je z vodo poškropil tudi charlotte in njen košček mivke na kateri si je izbrala prostor. "lahko bi bil malce bolj uvideven do drugih kaj praviš?" je v mirnem tonu navrgla proti svetlolacu, ko se je ta presenečen nad njeno prisotnostjo obrnil v njeno smer. "saj ne, da bi me motilo, ampak čez čas sedenje na mokri brisači nebo več preveč udobno." ni želela biti zadrta in niti najmanj ni s tem nameravala navezovati kakšnih dolgih pogovorov, ampak zdelo se ji je, da so bile te besede šele začetek vsega kar je sledilo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
ashton montgomery


Število prispevkov : 15
Age : 24
Kraj : paradise island.

ObjavljaNaslov sporočila: Re: beach cave   Tor Jul 17, 2012 8:19 pm

[Only admins are allowed to see this image]

WORDS:
COMMENT: sorry, this one sucks badly. "/
    Še pred leti si ni znal predstavljati poletnega dneva, ki ne bi bil preživet na eni od otoških plaž. To je bilo lahko v družbi prijateljev ali povsem v samoti, dovolj je bilo le, da so se popoldne ujeli v mreže sonca in užival v svobodi, ki so jo imeli. In te so imeli na pretek. Vedno je bil prepričan, da ljudje, ki živijo na otoku ali ob morju, razmišljajo na drugačen način. Večkrat pred seboj vidijo samo odprto obzorje in ne nešteto ovir na poti. Znajo se potisniti naprej in zaupati vase, zaupati, da bo prišel naslednji s soncem obsijani dan in pregnal kopaste temne oblake. Vedel je, kdaj je izgubil ta naravni otoški optimizem in se spremenil v nepomembno razbitino. Minila so leta brezbrižnosti, ko mu je bilo vseeno za celoten svet okrog njega, za mnenje vseh po spisku, vseeno za to, kaj bo prinesla prihodnost. Ni se želel ozirati naprej, še manj nazaj, zato je zgolj ravnal po svojih željah nekega specifičnega trenutka, kar se je v večini izkazalo za katastrofo. Katastrofo, ki jo je sprejel z odprtimi rokami, ker je pomenila nevihto in je njegove misli osredotočila nase, namesto da bi se potegnil nazaj v bolečo nostalgijo. Te dni pa je nehote začel iskati starega Ashtona. Kako točno je prišlo do tega, ni vedel. Toda dejstvo je bilo, da se je Natalie Palmer vrnila na otok in ji ga je uspelo posrkati nazaj v preteklost. Namesto, da se ne bi zmenil za njen prihod, jo je moral iti nemudoma poiskati, kot da si prav želi še izdatnega bremena na plečih. In tako je danes prišel na obalo, oddaljen košček raja, kjer so se ponavadi nahajali samo domačini, saj je bilo območje nekoliko skalnato in so se turisti raje držali tistih povsem idiličnih predelov plaže. Sam je vedno prišel sam. Zadaj med skalami se je skrivala morska jamo, v katero se je peš dalo priti samo v času oseke, sicer pa je bil vhod poplavljen z vodo in možen samo s plavanjem. S seboj ni prinesel ničesar – ne telefona, ne preproste brisače, samo sebe. Vedel je, da sta danes plavanje in skrita jama edino kar res potrebuje.

    Namenil se je proti sedaj še ne poplavljenem vhodu v jamo, prek glave s sebe potegnil majico s kratkimi rokavi in jo pustil na eni od visokih skal. Že oblečen v kopalke je hitro zabredel naravnost v vodo, ne da bi pozornost namenjal okolici. Ne glede na vse je tudi ta jama nosila malce preveč spominov na Natalie, da bi se lahko povsem brezskrbno nahajal tukaj in se razgledoval, ne da bi se kateri od njih prikradel na dan. Ko je bil naposled v vodi do kolen, se je preprosto pognal v male valove in se povsem potopil pod vodno gladino – ko je bil mlajši se mu je res zdelo, da je bil svet tam spodaj lepši, varnejši. Danes je dobil podoben odrešujoči občutek, ko je pod vodo zdržal vse dokler ni bilo res nujno spet pogledati na površje in pridobiti novo dozo kisika. Stopil je na peščena podvodna tla in pogled usmeril nekam naprej v morje, ko ga je nenadoma zmotil ženski glas nekje na obali za njem. Prva misel je bila, da si je Natalie drznila pokvariti še en njegov dan, a na koncu je zmagal razum, ko je prepoznal rahel neznan naglas. Še vedno malo presenečen se je obrnil naokrog in opazil temnolasko, ki je ležala na brisači ob vodi. Od nabrežja ni bil prav dosti oddaljen in povsem možno je bilo, da je vmes nekaj vode zletelo proti njej. ''Hm, oprosti. Nisem te videl,'' je začel nekoliko neprevidno, ker je ob svojem prihodu res ni opazil, ko je bil tako osredotočen na vse drugo in izgubljen v mislih. ''Morda bi bilo dobro, da se pomakneš višje na nabrežje, preden pride plima,'' je odvrnil v mirnem tonu indentičnem njenemu. Imela je srečo, da ga je ujela na dan, ko je bil predvsem utrujen in brez volje. ''In še enkrat oprosti, moj namen ni bil zmočiti tvoje brisače,'' si je drznil pristaviti rahel nasmešek, ko je je pozornost preusmeril na omenjeno brisačo, ki pa je izgledala povsem suha. ''Redkokdo poleg mene prihaja sem – še manj pa turisti kot si ti,'' je nato nadaljeval in bredel iz morja ven proti temnolaski: ''Ker te nisem še videl tod naokrog na otoku, predvidevam, da si na počitnicah?'' Kratki brezskrbni klepeti niso bili njegova najmočnejša točka, vsaj ne te dni. Pred leti, ko je bil še družaben in celo zabaven, je bilo vse mnogo lažje, on je bil mnogo prijetnejši, boljša družba. ''Ashton Montgomery,'' se je iz navade še predstavil, ko je končno stal na mivki poleg nje in stegnil desnico navzdol proti njej. Ter seveda z vodnimi kapljicami, ki so padale z njegovega mokrega telesa, resnično zmočil njeno brisačo. Opala.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: beach cave   

Nazaj na vrh Go down
 

beach cave

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
restless hearts :: RESTLESS HEARTS SLEEP ALONE TONIGHT :: archives :: I. year-